Nina Kosmač je avtorica romana Utvare in ima veliko objavljenih del v španskem jeziku, ker je v Španiji živela vrsto let. V Sloveniji so pod njenim mentorstvom udeleženci delavnice kreativnega pisanja letos izdali knjigo, ki se imenuje Razlito črnilo. Kmalu bo izšla druga knjiga Kosmačeve vnukinje, ki jo je ilustriral koreograf in plesalec svetovne slave Rafael Amargo pod naslovom Srebrn Prah.
Za začetek me zanima, zakaj si se odločila postati pisateljica?
Ne verjamem, da se v določenem trenutku odločiš, da boš postal pisatelj, oziroma pisateljica. Najprej je želja po pisanju in ti se ji ukloniš. Pišeš obnove v šoli, nato si želiš intervjuja s kakšno osebo, ki je nate naredila vtis. Opišeš kakšen zate pomemben dogodek, na roko in ga pustiš v knjigi, ki jo bereš ali pišeš dnevnik. Mislim, da takšne odločitve prihajajo same in so nekako samoumevne, še zavedaš se jih ne ... in kar naenkrat že pišeš. Vsaj pri meni je bilo tako. Imam se za
ljubiteljico literature, ki slučajno tudi sama piše.
Tvoj prvi roman v slovenščini nosi naslov Utvare. Ga nam lahko na kratko predstaviš?
Nisem ravno vešča v predstavljanju tega, kar sem napisala. Knjiga je napisana in je takšna kot je. Ne ukvarjam se več z njo. Ne morem soditi o tem kar sem napisala. V knjigi opisujem različne usode vseh nas, ki smo mladostna leta preživljali v švicarskih internatih in so nas sedaj, ko smo že v zrelih letih, ožigosali z nazivom, otroci tretje kulture. Morda smo res nekaj tretjega, neke vrste izkoreninjeni. Čudaki ...”kajti povsod smo doma, vendar nikjer ni naš dom” Vendarle te naše usode ne
obžalujem več, celo vedno bolj mi je všeč. Iz zaznamovanosti, kot sem to dejstvo brezdomstva čutila v mladih letih, se vse bolj z leti vse skupaj z načinom življenja spreminja v privilegij.
Zdaj se pripravljaš že na izdajo svoje druge knjige – tokrat kratkih zgodb z naslovom Srebrn prah. Zakaj tak naslov? Ima tudi ta knjiga avtobiografske prvine?
Zakaj naslov “Srebrn prah”? Ne vem. Morda zaradi zvezdnih utrinkov, vesoljskega prahu, katerega del smo vsi in ki je zame srebrn. Ne verjamem, da je avtobiografska. Zgodbe so moje in vse kar napišem je del jaza, moj pogled na stvari, moja doživljanja, moja veselja, moje drame ... Skratka, pri vseh, ki pišemo je tako. Vsaj tako mislim ...
Nam lahko zaupaš odlomek iz knjige, ki nam ne bo razkril preveč, a nas bo navdušil za branje?
Odlomek iz knjige o vesoljčici je že izšel in nekaterim je bil všeč, drugim pa ne. Ena izmed zgodb zbirke Srebrnega prahu so “Tri lobanje”, ki je že izšla v španskem jeziku. Zgodba opisuje dve ljubezenski zgodbi junakinje, ki ima ljubezensko zvezo z različnima moškima (eno izključno platonsko in drugo izključno telesno), od katerih je eden umrl, drugi pa je obsojen na smrt, zaradi težke bolezni. Oba ljubimca sta le še lobanji in ona sama je tretja lobanja, zaradi nesrečnih ljubezni.
Si tudi mentorica pred kratkim izšle zbirke kratkih zgodb Razlito črnilo – delo desetih novopečenih pisateljev in pesnikov. Kaj bi nam povedala o tem?
Mentorstvo in krožek kreativnega pisanja je bil zame izziv in pozitivna izkušnja. Kljub velikemu uspehu, vsaj zame je, saj je knjiga, virusu navkljub, izšla, je bilo delo naporno. Za vse, ki pišemo velja, da imamo jasno določena mnenja, ki jih je bilo težko obvladovati in usklajevati. Zadovoljna pa seveda sem s končnim rezultatom.
Kaj bi svetovala tistim, ki se želijo podati na pot pisanja ali pa že pišejo?
Nisem ravno pravi naslov za napotke kako in o čem pisati. Verjamem, da pomaga veliko branja in poznavanje jezika, od tam do literature pa je dolga pot, katero mora vsak sam poiskati in se odločiti na kakšen način bo hodil po njej. Verjamem pa velikanom literature, ki so si edini, da je to trnova pot ...
Zdaj vodiš že nov krožek prek Ljudske univerze Radovljica, in sicer bralni krožek (trenutno poteka prek spleta). Kakšno literaturo berete in koga vse bi povabila k udeležbi?
Vabljeni so vsi, ki radi berejo in jih zanima literatura, brez izjem. Skupaj bomo ponovili zgodovinski oris svetovne književnosti in najpomembnejše predstavnike, vendar bo vedno ostal tudi čas za osebne želje udeležencev. Poezijo in prozo si bodo seveda tudi izbirali udeleženci bralnega krožka.
Intervju je pripravila Helena Sodja
