»1100 likovnih del samoraslih umetnikov iz več kot 40 držav. Le kdo ne bi bil ponosen na takšno umetniško zapuščino,« z iskricami v očeh o bogati zbirki Galerije likovnih samorastnikov Trebnje pripoveduje Patricija Pavlič, direktorica Centra za izobraževanje in kulturo Trebnje. Pod njegovim okriljem deluje tudi galerija, ki že štiri desetletja aktivno zbira, varuje, hrani, razstavlja in dokumentira naivno umetnost Slovenije in sveta.
»Prihajam iz Kostanjevice na Krki, kraja z neprecenljivo kulturno dediščino in lepoto, in mogoče je tudi to vzrok, da sem umetnost vzljubila že kot otrok,« še doda ljubiteljica dobrih slovenskih in tujih knjig ter klasične glasbe.
Gospa Patricija Pavlič, Galerija likovnih samorastnikov Trebnje edina v Evropi hrani tako obsežno mednarodno kolekcijo naivne umetnosti. Pri vas domujejo dela kar 290 umetnikov. Kako ste prišli do tako obsežne zbirke?
Naša galerija je osrednja ustanova, ki v Sloveniji skrbi za ohranjanje naivne umetnosti. Zbirka trenutno obsega 1100 likovnih del iz več kot 40 držav. Le kdo ne bi bil ponosen na takšno umetniško zapuščino, ki jo obsegajo raznolika umetniška dela: slike, reliefi, skulpture, tapiserije, ipd. Dela, razstavljena po Sloveniji in tudi v tujini, nam vsako leto darujejo umetniki, ki se udeležijo našega tabora – enotedensko ustvarjanje in druženje samoraslih umetnikov organiziramo že več desetletij. Izbor vabljenih vse od začetkov pripravlja umetniški, danes strokovni svet galerije.
Junija boste organizirali že 50. Tabor, na katerem boste gostili predstavnike mlajše in starejše generacije umetnikov iz Slovenije in tujine. Omenili ste, da je ta dogodek gonilo vaše galerije. Povejte nam kaj več o njem.
Včasih ljudje zaradi finančnih ali drugih ovir niso mogli obiskovati oddaljenih šol in akademij, zato so svoje talente razvijali drugače. Ena od možnosti so bili tudi naši tabori. Že od leta 1968 se tako v Trebnjem zbirajo umetniki, ki se ukvarjajo s slikarstvom in kiparstvom, samouki, ki so izoblikovali lasten, prepoznaven in kakovosten likovni izraz ter pri tem dosegajo vidne uspehe. Po končanem druženju eno delo poklonijo galeriji in tako naša zbirka iz leta v leto raste. Svoja dela so galeriji podarili umetniki iz Evrope, Amerike, Azije in celo Afrike. Kar 20 jih je k nam prišlo tudi iz Brazilije. Najbolj me je presenetil prav eden izmed njihovih ustvarjalcev, ki je ob zaključku tabora podaril galeriji kar sedem svojih del. Umetniki galerijo prepoznavajo tudi kot referenčno institucijo in želijo, da so njihova dela del zbirke. Tako nam nekateri svoja dela podarijo, čeprav se tabora nikoli niso udeležili.
Številka zbranih del je res ogromna. Povejte nam, iskreno – ste med vso to množico našli sebi najljubši razstavni eksponat?
Ja, tabori so res gonilna sila naše galerije in v naših prostorih radovedno oko obiskovalca vidi prav vsako razstavljeno delo. Ker naš razstavni prostor ni dovolj velik, več kot polovico del hranimo v depoju. Ob tako obsežni in pestri zbirki je težko biti zvest le enemu likovnemu delu. Zagotovo pa je meni najljubše likovno delo, ki me vznemiri, prebudi čustva ali me spodbudi k razmišljanju. Vsak sprehod skozi našo zbirko je zame svojevrsten balzam za dušo in hrana za kreativnost.
Z gotovostjo lahko rečemo, da je galerija vaš drugi dom. A to ni edino, kar zapolnjuje vaš delovnik. Največ službenega časa vam verjetno vzame vodenje Centra za izobraževanje in kulturo Trebnje, kar uspešno počnete že trinajsto leto?
Izobraževanje odraslih je zaznamovalo mojo celotno karierno pot, saj sem se tukaj kot strokovna delavka zaposlila, še preden sem napisala diplomo. Že od nekdaj me privlačijo izzivi in vesela sem, da sem lahko del te institucije. V vsem tem času nam je uspelo vsebinsko in lokalno izjemno razvejati izobraževanje odraslih. Iz izobraževalne organizacije smo se razvili v pomembno razvojno organizacijo, ki ob pomoči domačih in tujih strokovnjakov razvija inovativne in učinkovite rešitve na področju vseživljenjskega učenja različnih ciljnih skupin: zaposlenih, mladih, brezposelnih, upokojencev, priseljencev in migrantov, zapornikov, Romov ... A kot direktorica sem le prva nosilka odgovornosti za uspeh delovanja naše organizacije. Vsak od zaposlenih enako pomembno doprinaša k uspehu s svojim znanjem, sposobnostjo, kreativnostjo in delavnostjo.
Pravite, da na zavodu z organizacijo in izvajanjem kakovostne dejavnosti na področju izobraževanja odraslih in muzejske dejavnosti prispevate k dvigu kulturnega in socialnega kapitala v lokalnem okolju. Nam lahko na kratko poveste, kako v galeriji skrbite za to?
Naša organizacija deluje na področju izobraževanja in umetnosti ter s svojo dejavnostjo vpliva na razvoj lokalnega okolja. Z galerijsko dejavnostjo spodbuja umetnost. Ta prebuja posameznikovo kreativnost in domišljijo, ki sta ključni za razvoj in napredek. Umetnost tudi oblikuje kulturno identiteto in posamezniku razvija občutek pripadnosti, npr. lokalnemu okolju. Mednarodna razsežnost naše zbirke pa širi pogled čez meje lokalnega, izobražuje in spodbuja razumevanje in sprejemanje drugačnosti.
Učinek je večji, če se pri tem zvrsti umetnosti in organizacije povezujejo. Ne predstavljam si, da bi galerijski program (razstavni ali izobraževalni) lahko izvedli brez sodelovanja in povezovanja z drugimi organizacijami, kot so šole, kulturne institucije, podjetja. Le tako lahko razvijamo okolje v vsej svoji širini – kreativno in izobraženo občinstvo, ki s kritičnim pristopom in znanjem prispeva tudi na drugih področjih in razvija blaginjo okolja.
Na leto nas obišče približno 3000 ljudi. Na ogled naših razstav prihajajo posamezniki, zaključene skupine, otroci, učenci osnovnih in srednjih šol, društva, starejši, obiskovalci iz bližnje in daljne okolice.
Zbirka je obsežna, žal pa nam prostorske zmožnosti omogočajo predstavitev le delček celotnega fonda. Veseli me, da nam bo letos uspelo prenoviti stalno razstavo in na ogled postaviti tudi dela, ki do zdaj še niso bila razstavljena. Vsako leto pripravimo tudi tri začasne razstave – do 22. januarja bo postavljena razstava, posvečena Janezu Gartnarju, ki je galerijo postavil na noge in z dušo in telesom skrbel za njen obstanek. V letošnjem letu, ki smo ga razglasili za »Leto kulture Temeniške in Mirnske doline«, bo dogajanje pri nas še posebej pestro.
Tudi za vas lahko rečemo, da ste izjemno predani svojemu delu. Nekoč ste dejali, da poslovne priložnosti ne poznajo praznikov in vikendov. Že vrsto let uspešno krmarite med službo, popoldanskimi dejavnostmi, ki jih od vas zahteva galerija, in osebnim življenjem. Povejte nam, kaj Patricija Pavlič počne v svojem prostem času?
V pisarni pogosto ostajam tudi do večera. Vsega tega, kar počnem, brez podpore svojega moža in obeh otrok zagotovo ne bi zmogla. A ko si, poleg družinskih obveznosti in skrbi za dom, lahko utrgam trenutek zase, ta čas najraje zapolnim z umetnostjo, knjigami, obiskom galerije, gledaliških predstav in koncertov ali pa samo s preprostim sprehodom, ki prevetri moje misli in zbistri um za nove rešitve in ideje.
Avtorica: Maja Šmitek
