Pomembno je, da v današnjem hitrem svetu površnih odnosov ohranimo sebe in si oblikujemo lastne vrednote. Polona Kisovec je prepričana, da je pomembno, da najdemo sebe, smo pristni in zadovoljni tudi brez partnerja in všečkov na družbenih omrežjih. Vsak je zagotovo v življenju doživel občutek samote in nezadovoljstva s svojo podobo, pomembno pa je, da se sprejmemo, vzljubimo in to energijo predamo tudi naprej.

Vaša druga knjiga Odklopi srečo skozi pravljico in številne metafore lucidno oriše današnji svet instant odnosov, hrepenenja po ljubezni in številu všečkov na družbenih omrežjih. Komu vse je namenjena?

Odklopi srečo je namenjena predvsem dekletom, ki so danes pod pritiskom večnega iskanja pojma "popolnosti sreče" zaradi družbenih omrežij, in vsem, ki zaradi mobitelov, e-pošte, družbenih medijev, hitenja postajamo odtujeni drug od drugega ter osamljeni v množici navideznih prijateljev. V današnjem času je pomembno, da najdemo sebe, smo pristni in zadovoljni tudi brez partnerja in všečkov na družbenih omrežjih.

Gre za preprosto zgodbo, ki se bere večplastno, za vsakega bralca pa nosi sporočilno vrednost. Kako želite, da jo interpretirajo vaši bralci?

Vsak se lahko poistoveti z likom v knjigi – krtkom, muho, kravo, klovnom … Menim, da se lahko prav vsak najde v njen. Sam priznam, še vedno sem krava prežvekovalka, rada pa bi bila ptica. Otroci jo lahko vidijo kot duhovito zgodbo, ki s pravljičnimi liki budi domišljijo, za mlade je odlična popotnica v svet odraslih in glas zaupanja, ko se soočajo z mnenji vrstnikov in mamljivostjo družbenih omrežij. Za odrasle pa je svetilnik, ki kaže pot iz vrtinca tesnobe zaradi hipnih odnosov, obremenjenosti, kariere in pričakovanj nenapisanih družbenih norm.

V današnji poplavi informacij je težko izluščiti pristnost, bistvo in verodostojnost. Še posebej mladim, generacija Z je najbolj na udaru.

Mobilni telefoni so spremenili svet, saj so mali računalnik s 150 funkcijami. Mladi, ki so to ugotovili, so ga preprosto ugrabili za svoj ego in postali nezainteresirani za resnični svet. Tu imajo veliko, celo najpomembnejšo vlogo starši. Mi otroku z vzgledom pokažemo, kaj je bistvo, kaj je res pomembno, predvsem pa ne pozabimo na pohvale. Pohvaljen in ljubljen otrok ne bo utehe iskal na družbenih omrežjih, ki vabijo in celo vodijo v krog odvisnosti od izgleda. Seveda imajo veliko vlogo tudi izobraževalne ustanove.

Pravite, da recepta za srečo ni, da se skriva v vsakemu izmed nas. Smo danes sploh lahko srečni brez tehnologije, družbenih omrežij, pozitivnih komentarjev in nenehnega odobravanja?

Pomembno je, da v današnjem 'instant' svetu ohranimo sebe in si oblikujemo lastne vrednote. Včasih imamo sanje, nekatere se takoj uresničijo, druge malo pozneje. Sreča je produkt današnjega časa. Obremenjeni smo z njo. Po drugi strani pa ne vemo, da je skrita v nas. Le najti jo je potrebno. Moja knjiga mi predstavlja zrcalo preteklega obdobja, v katerega sem bom lahko vedno vračala. Je nekakšen opomnik in opomin na leta, ki so minila.

Pišete o stvareh, o katerih vsi razmišljamo, težko pa govorimo, kar ste dokazali že s svojo prvo knjigo Zakaj Lunina vila in Sončni princ ne živita skupaj. Obe vaši deli pa se posredno ali neposredno dotikata otrok.

Ljudje v poslovnem svetu smo morda včasih preveč resni, pogoste se pozabimo igrat. Vedno iščemo razlog, zakaj v življenju nekaj počnemo. Otrok pa ne rabi razloga, da se igra. Če bi bili bolj podobni otrokom, bi bil svet morda lepši. Vsi ljudje, ki prihajajo in odhajajo iz našega življenja, in vsi dogodki, ki nam jih življenje prinaša, so tu zato, da nam pomagajo razmišljati in vzbudijo občutke, o katerih sicer nikoli ne bi razmišljali ali jih občutili. Zato nas ne sme biti strah hoditi po svoji poti. Čeprav marsikdaj občutimo tesnobo, se vseeno odpravimo, čeprav sami. 

Vsi stremimo k popolnosti, idealnim fotografijam na družbenih omrežjih in javnim pogovorom z znanimi osebami. Bistvo pa je, da si zvečer, ko se vse umiri, srečen sam s sabo.

Biti rad sam sabo ne pomeni osamljenosti. Vsak je zagotovo v življenju doživel občutek samote in nezadovoljstva s svojo podobo, pomembno pa je, da se sprejmemo, vzljubimo in to energijo predamo tudi naprej.

Pogovarjala se je Anita Volčanjšek


Nazaj