Letos 20. maja po vsem svetu na slovensko pobudo že drugič praznujemo svetovni dan čebel. V duhu praznika najpomembnejšega opraševalca na svetu, je Strokovno združenje profesionalnih čebelarjev organiziralo drugi Pislakov dan. Srečanje nosi ime legendarnega slovenskega čebelarja Janka Pislaka, njegovo zapuščino pa danes nadaljuje njegova družina, med njimi tudi zet Robert Pislak – Bali.
Gospod Robert Bali, Pislakov dan, tradicionalno srečanje Strokovnega združenja profesionalnih čebelarjev, je zelo pomembno tudi za vašo družino. Kako ga doživljate in kaj vam pomeni?
Pislakov dan je posvečen Janku Pislaku, čebelarju, ki je s svojim delom zaznamoval slovensko čebelarstvo in njegovo profesionalizacijo. Že zaradi tega je to srečanje posebno. Poleg tega, pa je bil Janko Pislak tudi moj tast, in za vse nas, ki nadaljujemo njegovo tradicijo, je to pomemben dogodek, ki nam ogromno pomeni.
Ste tudi član Strokovnega združenja profesionalnih čebelarjev, ki vključuje velike čebelarje. Kaj pa so po vaše še vedno največji izzivi velikih čebelarjev?
Kot je povedala že sama tema letošnjega kongresa, je trenutno največja težava slovenskih večjih čebelarjev, obvladovanje čebeljih bolezni v Sloveniji, ki je prenaseljena s čebelami. Potem so tukaj še klimatske spremembe, ki vplivajo na povečano invazivnost patogenov, ki napadajo naše čebele. Konferenca, kot je Pislakov dan, ki na enem mestu združi strokovnjake na temo zdravstvenega varstva čebel, je nekaj, kar v Sloveniji nujno potrebujemo. Naše čebelarje moramo izobraziti, da se bodo bolje in lažje soočili z izzivi, ki jih srečujemo v čebelarstvu.
Veliki čebelarji, ki se s čebelarstvom ukvarjate profesionalno in od tega živite, se v zadnjem času spopadate tudi s pojavom ponarejenega medu, ki je ljudem na voljo po nekonkurenčnih cenah. Na kaj naj bodo ljudje pozorni, ko kupujejo med, da se izognejo ponarejenim izdelkom?
Stvar je v resnici zelo preprosta. Kolikor denarja, toliko muzike, pravi stari rek, in to drži. Že cena je prvi znak kakovosti. Sicer pa ljudem svetujem, da skušajo najti čebelarja v svojem lokalnem okolju in med kupujejo pri njemu. To je v resnici tudi najlažja in najbolj učinkovita rešitev, saj so ponarejevalci medu postali že pravi umetniki v tem, kar počnejo in jim je težko slediti.
Bliža se 20. maj, svetovni dan čebel Zakaj menite, da je pomembno, da imajo čebele svoj praznik?
Ljudi je treba vsako leto spomniti na čebele in njihov pomen. Pomembno je, da vedo, kaj se dogaja z njimi in ostalimi opraševalci. Po eni od študij, v kateri so pred petnajstimi leti na 20 različnih lokacijah v pragozdu prešteli, koliko je žuželk, lani pa so število primerjali z aktualnim stanjem, se je število vseh žuželk na tistem območju zmanjšalo za 30 odstotkov. Ljudje se moramo zavedati tega, da je žuželka osnova za hrano ptic in tudi nekaterih velikih sesalcev. Tako drastično zmanjšanje števila žuželk drastično vpliva na celoten ekosistem na Zemlji. Zavedati se moramo, da so žuželke pomemben del prehranjevalne verige in da imajo pomembno vlogo pri ohranjanju ravnovesja na našem planetu.
Kaj pa lahko vsak od nas naredi, da pomagamo čebelam?
Prav vsak od nas lahko veliko prispeva k dobrobiti čebel, če se tega le zavedamo. Lahko posadimo medonosno rastlino, ohranjamo naravo, zmanjšamo onesnaževanje okolja. Včasih je bolje kaj narediti ročno, brez posega kemikalij, ki onesnažujejo. Velika grožnja čebelam in naravi nasploh so tudi škropiva, pesticidi in herbicidi. Kmetje, ki tovrstna škropiva uporabljajo čez dan, zastrupljajo čebele in druge opraševalce. Če bi vsak od nas naredil nekaj malega, bi imelo globalno to velik učinek.
Pripravila Mojca Vakselj
