Raper Rok Terkaj – Trkaj je skupaj z dr. Igorjem Saksido izdal novo knjigo Repki. Čeprav je to glasbenikova že četrta knjiga, gre za prvi projekt, ki združuje otroško knjigo in rap na unikaten način. Dodane so ji tako zgoščenka kot tudi QR kode, preko katerih lahko poslušate pesmi. Vedno optimističen in nasmejan kovač rim, ki iz ene besede ustvari cel sonetni venec, poudari, da je namen knjige branje približati družinam, ter pri otrocih spodbuditi razmišljanje in domišljijo. Repki so prva raperska knjiga za otroke pri nas.
Rok, kljub temu, da ste zelo poznani po svojih uspehih na glasbenem področju (Freestlye battle prvak, moški izvajalec leta, žaromet za pesem leta skupaj z raperjem Nipketom, ste ustvarili že vašo četrto knjigo.
Igor in Rok; Zakaj ste se odločili za otroško populacijo?
Rok: Tokrat gre za prvo rapersko knjigo za otroke. Knjiga Repki je najina druga skupna knjiga z dr. Igorjem Saksido. Prvi projekt je bil Kla-kla-klasika, kjer sva združila rap in klasiko ter imela ogromno, približno 70 nastopov po celi Sloveniji. Po teh nastopih nama je veliko vzgojiteljic in učiteljic predlagalo, naj narediva nekaj za otroke, nekaj za mlajše, mogoče za prvo triletje pa za vrtec. In res. Staknila sva glave in začela delati na projektu za naše najmlajše. Igor je zbral pesmi v antologijo najbolj vrhunske otroške poezije, mi pa smo poskrbeli za rap del.
Igor: Moje temeljno poslanstvo je raziskovanje in promocija mladinske književnosti med mladimi in odraslimi bralci. Vedno znova se sprašujem, kako v teh čudnih časih (niso se začeli leta 2020), ko nas najbolj pesti virus površnosti in karantena molka, odsotnosti poglobljenega sporazumevanja med nami, pogovor o knjigah in z njimi spraviti med mlade in vse tiste, ki jim je to, kaj mladi menijo, pomembno. Tudi Repki so pogovor: pogovor med rapom in poezijo, med Trkajem, imenitnim producentom Damjanom Jovičem in mano, našimi raznovrstnimi, a v globini pravzaprav iskreno otroškimi, igrivimi svetovi …
Rok; Kaj je torej pomembno pri rap delu? Igor, kaj je pomembno pri otroški poeziji?
Rok: Pomembno je poudariti, da ima rap obliko in možnost, da lahko povezuje stvari, ki se zdijo nepovezljive. Za primer lahko povem Hudo mravljico, ki se v tokratni knjigi spopade z vsemi ameriškimi stripovskimi junaki in postane najmočnejši super junak. Dodali smo tudi uganke različnih avtorjev, pismo Otona Župančiča, Prišlo je pismo iz daljne dežele, iz daljne dežele, iz tujega kraja, na katero zdaj otroci v šoli odgovarjajo na modern in »svež« način. To je nekakšna aktualizacija pesmi, ki jih imamo v naši kulturi, saj to predstavlja, kdo smo, obenem pa daje tudi nov zagon in novo moč za prihodnost. To je projekt, kot ga od Mačka Murija naprej ni bilo.
Igor: Da se to, o čemer govori Rok, sploh lahko zgodi, da torej sodovbna izraznost nadgradi klasično pesemsko sporočilnost, je treba izbrati kakovostne pesmi. Oton Župančič je nekoč zapisal: »Resničen je tisti mnogo ponavljani rek, da je iz slovstva za deco najboljše komaj dovolj dobro. Na drugi strani pa je tudi res, da je otrok najženialnejši čitatelj.« Kakor koli se nam zdi nenavadna ta misel, predvsem zaradi več kot sto let stare slovenščine, še vedno v celoti velja. Kakovost (pesmi in glasbe) je temeljno vodilo pri izbiri del za otroke, ki intuitivno vedo, začutijo, kaj je otroško in kaj otročje.
Poleg tega, da je knjiga izredno slikovito in dinamično zasnovana, ste ji dodali še zgoščenko in QR kode, kar pomeni, da si knjigo lahko tudi poslušamo.
Rok: Res je, s tem smo se želeli približati mladim. Vemo, da je telefon najbolj priljubljeno komunikacijsko sredstvo mladih. Zakaj ne bi ravno preko telefona ustvarili ozračje, ki bi mlade in družine spodbudilo k ponovnemu branju? Prav tako si želimo, da bi se branje povrnilo v družine, da bi mame brale skupaj s hčerkami, očetje s sinovi oz. da bi družine knjige prebirale skupaj in pridobivale novo znanje. Zato je Igor v knjigo dodal tudi zelo zanimiva vprašanja, ki kodrajo otroške sive celice, spodbujajo domišljijo in razmišljanje. To je izredno pomembno, saj so strokovne raziskave pokazale, da družinsko branje najbolj vpliva na otrokovo samopodobo in na inteligenčni kvocient. Več kot bo otrok bral, bolj bo razgledan, bolj bo znal razmišljati in prav zato je nujno, da jih v to spodbujamo že od malih nog.
Igor, kakšna je povezava med branjem in razvojem možganov? Od kdaj do kdaj je najbolj pomembno, da beremo otrokom?
Branje kakovostnih besedil širi besedni zaklad, razvija zmožnost tvorjenja kompleksnih sporočil, najbolje pa je, če se branje poveže še z gibanjem – da torej ob besedilu, ki ga beremo, tudi kaj zapišemo, ob pesmi, ki jo poslušamo, pa morda zaplešemo. Družinsko branje, glasno branje otrokom, je pomembno predvsem v vrtcu in v prvem triletju, a motili bi se, če bi rekli: Sedaj, ko otrok že sam bere, je naša naloga opravljena. Kje pa! Otroci tudi kasneje potrebujejo pogovor o temah, ki so naše skupne teme: o jezikovni igri, neizmerni, osvobajajoči moči domiškljije, o nujnosti razvijanja ustvarjalnosti, o sobivanju in sočutju z vsako najmanjšo stvarjo na tem svetu. Branje omogoča vživljanje v drugega, ustvarja torej strpnega, razmišljujočega posameznika, ki, če navedem Repke, živalim spoštljivo reče: »Nej se gaga, meketa, kikirika, kokodaka, trobi, žvrgoli, naj se vpije in vrešči, hej!«
S to knjigo resnično pomagate, da otroci, ki manj radi berejo, z veseljem posežejo po knjigi in si s tem obogatijo besedni zaklad.
Rok: Seveda, bogatijo tako besedni zaklad kot domišljijo, vsekakor pa je pomemben tudi stik med otroci in starši, način kako starši predstavijo poezijo, ali je to nekaj kar je kul, ali zgolj nekaj, kar se je potrebno učiti.
Knjiga je zelo slikovita …
Rok: Res je. Gre za ilustracije priznanega ilustratorja Igorja Šinkovca, ki je dejansko »klasa« med otroškimi ilustratorji.
Imate v načrtu že novo knjigo?
Rok: Zaenkrat sva osredotočena na Repke, da jih približava širši javnosti, odzivi zaenkrat so prav zares fantastični! Hvala Vam!
Intervju je pripravila Kaja Ahčin
Foto: Saša Kovačič
