Rusmir Mesihović, rojen v Sarajevu, je končal študij interne medicine, na področju gastroenterologije pa se je izobraževal v Angliji, Nemčiji, Italiji in v drugih evropskih državah ter doktoriral leta 2002. Profesor Mesihović je avtor petih strokovnih knjig in številnih znanstvenih prispevkov s področja gastroenterologije, nekdanji direktor Instituta za gastroenterohepatologiju sarajevskega univerzitetnega kliničnega centra. »Zdravstveni sistem v Sloveniji je neprimerno boljši kot v Bosni in Hercegovini. Slovenski bolniki imajo dobre možnosti zdravljenja,« še dodaja.
Ste strokovnjak na področju zdravljenja trebušne slinavke, prebavne žleze, strokovno poimenovane pankrease. Na področju gastroenterologije delate že 25 let. Kaj je glavni cilj dela?
Cilj oziroma fokus dela je izvajanje endoskopskih ultrazvokov in uvedba novih razsežnosti endoskopskega ultrazvoka. Zadnjih 15 let smo v Sarajevu organizirali vrhunske strokovne sestanke in skupščine. Imeli smo kar deset konferenc, kjer so sodelovali svetovni in evropski strokovnjaki.
Številni strokovnjaki za bolezni trebušne slinavke ustavljate zvezo Adriatic Pancrease Disease Association na področju nekdanje Jugoslavije.
Imeli smo že več sestankov v Sarajevu in Tuzli, kjer smo postavili temelje te organizacije. Intenzivno delamo, da bi jeseni ali konec leta organizirali kongres, kjer bi izpostavili vse pomembne točke iz regije o bolezni trebušne slinavke in pripravili nove smernice.
Kaj je največji napredek pri diagnosticiranju raka trebušne slinavke v svetovnem merilu?
Rak trebušne slinavke je bolezen, ki zahteva multidisciplinaren pristop. Prav zato jo moramo tudi opazovati in diagnosticirati multidisciplinarno; pomembno je sodelovanje gastroenterologa, onkologa, patologa abdominalnega kirurga, radiologa. Največji dosežek je zagotovo postavitev pravilne diagnoze in indikacija za pravilno načrtovanje zdravljenja. Pri odvzemu tkiva z spremenjenoga dela slinavke pa ugotovimo, ali gre za benigno ali maligno obliko bolezni.
Rak trebušne slinavke je v Evropi sedma najpogostejša oblika raka. Kako pri odkrivanju in zdravljenju raka napredujemo v Sloveniji? Kaj pa v Bosni in Hercegovini?
V Bosni zdravstveni sistem stagnira. Pri diagnostiki in zdravljenju smo postavili zelo dobre temelje, ampak je nadaljnji razvoj preprečil nenaden odhod usposobljenega kadra. Drugače je v Sloveniji, ki nič ne zaostaja za najbolj razvitimi evropskimi medicinskimi centri. Slovenski bolniki imajo dobre možnosti zdravljenja bolezni.
V sodobnem svetu različna združenja in organizacije opozarjajo na škodljivi vpliv kajenja, ki je eden izmed možnih vzrokov nastanka raka trebušne slinavke.
Kajenje poveča tveganje za pojav raka trebušne slinavke in raka pljuč. V zahodnem svetu s kampanjami opozarjajo na ta velik problem sodobne družbe. Končno se je opazil tudi napredek, saj se je zmanjšalo število obolelih. S pravilnim zdravljenjem se je preživetje povečalo iz 15 na 30 odstotkov.
Poleg kajenja na nastanek raka vpliva še več dejavnikov.
Vzrok za nastanek rakavih obolenj ni znan. So pa znani dejavniki, ki zvišajo tveganje za pojav bolezni. Poleg kajenja so to še stres, alkohol in neprimerna prehrana.
Kaj svetujete ljudem, da bo do nastanka bolezni trebušne slinavke prihajalo redkeje?
Tudi za to bolezen velja, da preventivno ohranjamo zdrav način življenja. Prenehanje kajenja, redni obroki, zmanjšan vnos alkoholnih pijač, redno sproščanje in telesna aktivnost vsekakor preprečujejo nastanek različnih bolezni, tudi raka trebušne slinavke.
Pogovarjala se je Anita Volčanjšek
