Kreativna skupina petih ustvarjalk, ki ustvarja pod imenom SAPEA, se je skupaj prvič zbrala po njihovem zaključenem zlatarskem šolanju. Vse odtlej skupaj uspešno ustvarjajo unikatne kolekcije nakita. Trenutno se izražajo predvsem v srebru z dragimi in poldragimi kamni, ki kosu nakita dodajo svojo čarobnost. »Dobro je imeti znanje zlatarskih tehnik, ki mu pri ustvarjanju dodaš še pridih umetnosti,« pravijo.
Zlatarstvo je v Sloveniji deficitaren poklic, ki je v zatonu. Kje ste se priučile zlatarskih veščin?
V Zlatarski šoli Mengeš, ki je bila v času našega šolanja edina v Sloveniji. Znanje pa pridobivamo še na tečajih, ki jih organizirajo različni slovenski oblikovalci in zlatarji, ter sodelujemo s tujimi priznanimi mojstri.
V ekipi ste same ženske?
V ekipi nas je pet: Sandra Stevanović, Anita Sonc, Petra Bric, Ema Smodiš in Andreja Srebrnič. Ženska sestava skupine je povsem naključna, z veseljem sprejmemo tudi moške v ekipo. Sicer pa sta del naše kreativne skupine tudi mentorja Tina Mežek in David Kramarič. Ideja za našim skupnim delovanjem je, da se ne predstavljamo posamezno, saj že sama organizacija in birokracija terjata svoj čas, pa tudi gledano s finančnega vidika in nastopa na umetniških sejmih. Skupaj nam je lažje, vsaka članica
ekipe nekaj doprinese k skupini.
Zakaj takšno ime skupine?
Ime za kreativno skupino SAPEA smo sestavile iz inicialk naših imen.
Tradicionalno so se sicer z zlatarsko obrtjo ukvarjali predvsem moški. Kako je s tem danes?
Veliko je zanimanja tudi v ženskih krogih, kvoto pa polnijo tudi ženske iz vrst oblikovalcev, ki se izražajo v izdelavi nakita.
Kako nastajajo vaši unikatni izdelki?
Trenutno se izražamo predvsem v srebru z dragimi in poldragimi kamni, ki kosu nakita dodajo svojo čarobnost. Najraje ustvarjamo posebne, abstraktne kose, ki so kot taki edinstveni izdelki.
Kako vidite prihodnost obrti?
Velika izguba za slovenski trg je, da nimamo več formalne zlatarske šole v Sloveniji. Tako na nek način počasi izgubljamo tradicijo zlatarske tehnike. Čeprav je letos obrtna zbornica po dolgem času spet omogočila opravljanje mojstrskega izpita. Očitno se tudi država zaveda pomembnosti ohranjanja zlatarskega znanja. Vseeno je pri nas svobodno izražanje in oblikovanje nakita dostopno in razširjeno, kar je zagotovo dobro.
Kakšni so cilji vaše ekipe za prihodnost?
Zasnovati si želimo čim več unikatnih kolekcij. Takšnih, da v tistem, ki jo nosi, vzbudi vse najlepše. Želimo si čim več nastopov na različnih predstavitvah, saj lahko tako širši javnosti predstavimo zlatarske tehnike in pripomoremo k ohranjanju tradicionalnega znanja zlatarstva. Kolikor lahko se udeležujemo raznih sejmov in razstav po Sloveniji in ostajamo aktivne tudi po digitalnih poteh na Facebooku in Instagramu.
Pogovarjal se je Matjaž Kljajič.
