Vas zanima, kako uspeti s svojim podjetjem? Kakšna prihodnost vas čaka, če se podate v podjetniški svet? Sandi Češko, direktor in solastnik Studia Moderna Brands, zagovarja radovednost, uporništvo in jasno začrtane cilje za prihodnost. Vse to ga je namreč privedlo do drugega mesta lestvice najbogatejših Slovencev. Pogovor je obogatil s svojimi modrimi misli ter nam izdal, kakšen je njegov recept za uspeh v poslu in življenju.

Vedno, ko se srečam z vami, ste povsem preprosti, skromni in prijazni. Osebno me prav nič ne asociirate na človeka, ki ga po premoženju uvrščajo na drugo mesto najbogatejših Slovencev. Kaj vam pomeni to bogastvo?

Sam se gibljem predvsem v družbi podjetnikov. Vsi moji partnerji so iz Amerike ali zahoda in tam se ljudje ne rangirajo po tem, koliko ima kdo denarja, ampak po tem, s čim se kdo ukvarja in kako uspešen je. Na vzhodu imajo ljudje še vedno neke komplekse, ki jih želijo nadomestiti s tem, da se postavljajo s statusnimi simboli, namesto s tistem, kar vedo ali so naredili. Morda tudi zato, ker večina ne zna pojasniti, kako so kaj ustvarili.

Doštudirali ste politologijo. Kako to, da vas je pot zanesla v podjetniške vode? Ste že takoj začutili željo po tem?

Dejstvo je, da sem po naravi upornik in na nek način revolucionar. Želel sem spremeniti svet v politiki, a sem kmalu spoznal, da gre pri politiki za pretvarjanje, kar pa ni zame. Zato sem se odločil skočiti na »drugi vlak« in začel z neko res veliko spremembo v gospodarstvu. To je bilo težje, kot sem pričakoval, saj v tem poslu ni važno le kako dober je produkt, ampak koga poznaš in koliko te nekdo želi podpreti.

Že pri sedmih letih ste si želeli sami zaslužiti za počitnice. Kaj vse ste delali?

Šlo je za fizična dela. Zanimivo je, da je večina mislila, da delam, ker se ne bi mogel učiti in ko so izvedeli, da sem odličnjak, so se spravili na mojega očeta, kako mi lahko dovoli delati pri tako mladih letih (smeh). Neko poletje sem prekladal tudi gajbe piva, da sem zaslužil denar.

Prosimo, zaupajte nam recept, kako iz 30.000 mark in celo izposoje denarja od sosedov, pristati na lestvici najbogatejših Slovencev. O kakšnih številkah govoriva?

Ocena tega premoženja je sicer okoli 45 milijonov, ampak zame je to tako, kot bi te nekdo vprašal, kakšna je hitrost tvojega kolesa. Tvoje kolo je namreč toliko hitro, kot ga lahko v nekem danem trenutku poganjaš. Dejstvo je, da te lahko ena sama sprememba na trgu potisne navzgor ali te popolnoma uniči. To, da nisem imel večjih materialnih sredstev, me je prisililo, da sem vlagal v znanje in iskal talentirane ljudi, četudi nisem vedel, kaj točno bodo počeli. Pomemben je tudi vložek v tehnologijo, ključne pa so inovacije. Trenutno ni več bistveno kdo proda več, ampak, kdo dela bolj kakovostno. Z znanjem se veliko lažje prilagajaš spremembam kot z denarjem.

Se vi zavedate teže teh milijonov? Vam je to obremenitev ali vam je le izziv za nadaljnji razvoj?

Denarja nikoli ne preštevaš, name osebno nima velikega vpliva. Moj način življenja se zaradi denarja ni spremenil praktično nič. Menim, da če imaš cilje in ambicije, ti sredstva samo omogočajo, da sanje in načrte uresničiš ter si zastavljaš vedno nove in nove.

Asociaciji, ki jih najprej povežem z vami sta upornik in kreativec. Ko ste bili majhni, ste avtomobilček razstavili, da ste videli, kako deluje. Kaj je tisto, kar vam daje nove ideje?

Radovednost je zelo pomembna. Sam nisem narejen za neke ustaljene procese, ker me to ubija. Vedno si želim nekaj nemogočega. Na srečo živimo ravno v času, ko se vse spreminja tako v politiki, gospodarstvu pa tudi v družbenem smislu. Tu bo zelo pomembna tudi kreativnost.  

Ali veliko berete?

Da, moraš brati. Osebno prelistam od 100 do 200 naslovov vsak dan na internetu in spremljam trende. Nekaj člankov tudi podrobneje preberem. Vsak dan se ogromno stvari spremeni in konstantno moraš iskati neke »bilke« zdravega razuma, da prepoznaš kam oz. v katero smer piha veter.

Kaj bi bila vaša največja napaka v poslu? Je samo ena, ki bi jo lahko izpostavili?

Napak sem naredil ogromno in še vedno jih delam. Treba se je učiti hitreje kot delati napake. Zelo pomembno se mi zdi, da napako znaš priznati, saj na žalost večina ljudi še vedno išče krivdo v drugih ljudeh. V mojem podjetju vedno vsak ve, katere napake sem naredil in da je to normalno. Tako spodbujam sodelavce, tak je moj princip dela. Umetnost je popravljanje napak.  

Veliko delate, berete, a še vedno poskrbite za svojo kondicijo. Veliko ljudi na vodstvenih položajih se namreč izgovarja, da za to nima časa.

To prakticiram od 40. leta naprej, čeprav smo od nekdaj aktivna družina. Tečem zato, ker čutim potrebo po tem in tako pretečem okoli 5.000 kilometrov na leto. Morda sem zasvojen, saj si vsak dan vsaj uro in pol vzamem za šport, a ko pridem iz teka, imam občutek, da imam rešitve za vse probleme, ki so se nakopičili.

Pri vprašanjih za intervju ste mi dali proste roke in z vsemi vašimi modrimi mislimi sva ga lepo pripeljala do konca. Za zaključek bi si želela slišati se najbolj nenavadno zgodbo, ki se vam je zgodila v življenju oz. nekaj, kar niste še nikoli delili z javnostjo.

Hm, mogoče bi izpostavil nekaj o tej normalnosti, ki jo zaznavam v svetu podjetnikov. 12 let sem bil član organizacije Clinton Global Initiative in po kosilu ob 10. obletnici delovanja, sem se domov odpeljal s članom ene najpremožnejših družin v svetu. Med vožnjo sva imela zelo zanimiv pogovor in takrat sem se zavedal, kako normalni so ljudje, kljub vsemu kar imajo. Tako vidiš, da bogastvo ni njihov cilj, ampak jim je pomembno, da nekaj novega spoznajo. Tega v Sloveniji žal manjka.

Povzeto iz intervjuja v oddaji Zajtrk PR'Andreji. Intervju pripravila in uredila Kaja Ahčin. Na fotografiji sta Sandi Češko in Andreja Jernejčič.


Nazaj