Tibor Feigel se v oddaji »Pasje zgodbe: Tibor priskoči na pomoč«, ki jo lahko spremljate na Viasat Nature, sooča z neubogljivimi psi in jih uči lepega vedenja. Psi, s katerimi se srečuje, predstavljajo precejšen izziv tudi tako izkušenemu trenerju, kot je Tibor. Med delom s psi Tibor pokaže tudi številne praktične nasvete in trike, ki bodo prišli še kako prav vsem lastnikom psov. Kašna je bila njegova pot do pasjega trenerja in kakšno je njegovo vsakodnevno delo, pa lahko spoznate v intervjuju.
Kako ste začeli kariero pasjega trenerja?
Začel sem kot sprehajalec psov, saj nisem znal angleško (op. a. Tibor je po rodu Madžar). Kmalu sem spoznal, da sem nadarjen za delo s psi. Ker sem z njimi preživel veliko ur na dan, sem jih začel razumevati. Sčasoma sem postal boljši in ko sem se naučil angleško, sem lahko posredoval sporočilo in učil tudi druge ljudi, kako delati s psi.
Zakaj ravno v Ameriki?
Niti slutil nisem, da bom postal trener psov v Ameriki. Ko sem prišel v ZDA, sem delal kot pomivalec posode in si z delom utrl pot navzgor. Opravljal sem različne službe, nato sem dobil priložnost za delo sprehajalca psov, od tam naprej pa me je pot vodila do tega, da sem postal trener psov.
Ste vedno vedeli, da si želite delati s psi?
Na kolidžu sem diplomiral iz biologije in telesne vzgoje. To me je zanimalo in vedno sem želel učiti druge ljudi. Nisem si mislil, da bom imel kdaj opravka s psi. Čeprav v resnici tudi zdaj pravzaprav učim ljudi – učim jih, kako ravnati s svojimi porednimi psi.
Pri svojem učenju sledite nekakšni splošni metodi ali je edinstvena v vsakem primeru? Kako začnete šolanje?
Seveda je vsak primer edinstven. Vsak pes je drugačen, vsaka težava je drugačna, osebnosti in sposobnosti lastnikov so prav tako različne. Vsakič začnem z opazovanjem stanja. Pozoren sem na vedenje psa in lastnika ter njun odnos. Ko ugotovim, kaj je težava, uporabim učinkovita komunikacijska orodja, da spremenim vedenje.
Se spomnite, kateri je bil vaš najtežji primer?
Vsak primer je izziv zase, vendar so najtežji tisti, ko učim na daljavo, z orodji, kot sta FaceTime ali Messenger. Težjo je, saj nisem ob psu in lastniku, da bi popravljal njune napake.
Kaj vas je najbolj ganilo?
Nekoč so me v zavetišču prosili, da bi delal s hudo trpinčenim psom. Sprednje tačke je imel polomljene in povsem se je zaprl vase. Morali so ga prinesti iz kletke. Eno uro je trajalo, da mi je končno začel zaupati. Prva terapija je trajala okrog tri ure in pol. Ko se je končno znebil strahu, mi začel zaupati in mi dovolil, da ga objamem, so se mi orosile oči. Delo z zlorabljenimi psi me vedno gane.
Ste nekakšen dr. Doolittle, ki zna govoriti z živalmi, ali je vaša skrivnost povsem naravna?
Psi se sporazumevajo v svojem jeziku. Kar počnem, ni čudež. Opazujem njihovo telesno govorico, občutim njihovo energijo, vidim, kako se odzivajo drug na drugega in spodbujam lepo vedenje. Konec dneva je najpomembneje, da ste eno z naravo in verjamete, da se bo vse dobro izteklo.
Glejte serijo »Pasje zgodbe: Tibor priskoči na pomoč«. Ob sredah ob 19.10 na Viasat Nature. Preverite TV vodič.
