Urška Lan je inovativna podjetnica, ki izdeluje popolnoma unikatne in edinstvene slike na svetu. Ob tem ko z barvo slika na platno, prevaja nanj tudi pozitivna sporočila miru, uvida in smisla, bogastvo njenih slik pa je v tem, da posamezniku pomagajo pri zastavljenem cilju ali ga pri tem podpirajo. Nedavno se je odločila, da začne svoje umetnine umeščati v naravo in rodile so se nove mojstrovine.
Ste ena najbolj inovativnih umetnic v slovenskem prostoru, saj združujete energijsko terapijo z umetniškim delom. Vaše slike so unikatne in večdimenzionalne, pri slikanju in ustvarjanju pa pravzaprav prevajate primarno energijo na platno. Lahko bi rekli, da gre za prenos informacij svetlobe.
Drži, to smo dognali z elektroinženirji, strojniki in fiziki, oni so bili tudi eni prvih, ki so me najbolj podprli pri mojem delu. Svetloba ima namreč več dimenzij, kot jih mi zaenkrat razumemo, zato njeno delovanje za nas meji na čudeže. V kvantni fiziki jih pojasnjujejo z udejanjem visokih frekvenc na izjemne načine, saj jim fascinantnost svetlobe zaenkrat ruši še vse dosedanje teorije. Posebnost mojega ustvarjanja je, da ob tem, ko slikam, hkrati prevajam tudi primarne energije na platno. Tako povezujem vibracijsko zdravljenje z umetnostjo in pomagam ljudem, da pride na dan tisto, kar je v njih, hkrati pa imajo tudi moje umetniško delo. Večina slik je narejenih personalizirano, so torej popolnoma prilagojene na energijsko matrico posameznika, družine ali podjetja in na njihove potrebe.
Imate tudi svojo blagovno znamko Sun of art, ki deluje že 11. leto. Časi epidemije niso bili najbolj prijetni za umetnike. Kako ste se vi spopadali s korona časom?
Korona čas res ni najbolj prijazen, vendar je v vsakem obdobju treba najti nekaj pozitivnega. Čas epidemije predstavlja izziv, po eni strani se da skokovito hitro napredovati, po drugi strani pa je primež strahu tako mikaven, da se zlahka ujamemo vanj. Priložnost tega obdobja je, da imamo možnost, da se očistijo številne energije. Kar pa se težko zgodi, če smo paralizirani od strahu. Sama sem veliko časa preživela v naravi in prav tam se je rodila nova ideja. Ker je bil prostor – Holistični center Karanion, kjer imam stalno razstavo in tedenske oglede slik zaradi ukrepov zaprt, sem iskala način, kako ljudem še vedno omogočiti način, da si slike lahko ogledajo. Tudi pri meni so tako glavno vlogo igrali video posnetki, ki pa v zaprtih prostorih zahtevajo dobro svetlobo. Zato sem slike začela nosit v gozd za hišo in jih od tam predstavljat strankam. Pri tem pa sem pričela iskati lepoto v tem, kako jih umestiti v prostor. Opazila sem, da slike v naravi naravnost zaživijo. Zato sem k sodelovanju povabila fotografa z občutkom, zato kar delam. Slike poskušava zliti s prostorom, tako, da se zajame harmonijo energij, barv in seveda pravo kompozicijo. Iz tega je nastal nov projekt »Razstava v naravi.« Zelo se veselim, da ga nekega dne vidim na kakem jumbo plakatu.
V resnici ste prva umetnica, ki se je lotila takšnega ustvarjanja. Kakšnemu stilu sledite pri svojem ustvarjanju?
Svojevrstna unikatnost je moja življenjska pot. Tako, kot sem pred leti ugotovila, da oglata in uokvirjena platna niso zame, saj bi se moje stvaritve rade širile, vrtinčile, dihale, krožile. Sem ugotovila tudi ob predstavitvi slik, ko galerije dajejo prednost akademikom, dodana vrednost slik pa jim je nepojmljiva. Tako sem se začela zanašati le na notranje vire ustvarjalnosti, iznajdljivosti in prodornosti. Moje slike v naravi so že izraz življenja, prenesenega na platno. Likovna kritičarka Anamarija Štibilj Šajn je izpostavila, da presegajo statičnost, presegajo dinamiko iluzionističnega slikarstva in prav zadihajo z gledalcem. Na nek način so žive. Tistim, ki zmorejo in si jih želijo slišat, pa slike govorijo same zase. Če se jim odprejo, lahko povlečeni v globino njihovega vrtinca postanemo del njih, predvsem pa iz njih zajemamo moč in energijo. Moj stil je enkraten, avtohton, zanima me svet svetlobe, primarnih energij, ki predstavlja izjemno darilo današnji izgubljenosti, porušenim sanjam in nezaupanju v prihodnost.
Zelo zanimivo se mi zdi, ko ste dejali, da ste z ustvarjanjem pomagali že več kot 300 posameznikom, družinam in podjetjem. Kako vam to uspeva?
Umetnost ima posebno moč. Nekateri imajo moje slike za okras, nekateri za naložbo, nekateri za dobro energijo, mnogi pa z njimi aktivno sodelujejo in v njih prepoznajo neke vrste terapevtsko podporo. V vsem tem je moj prispevek. Ker je okolje močnejše kot volja, je dobro, da se obdamo s spodbudami, s pozitivnostjo. Lazarev je dejal, da nam pohištvo, kavč na primer, omogoča zadovoljitev trenutne potrebe, po tem da počijemo. Medtem pa nam vsebina slik, s katerimi smo obdani, postavlja naše emocionalne cilje. Zato sem se sama osredotočila na vsebine, ki bi nam pomagale. Z energijami prelitimi na platno, ljudje lahko zaživijo več samega sebe, odkrivajo svoje potenciale, najdejo notranji mir in smisel v življenju. Seveda so novosti različno sprejete, zato sem vesela prav vsakega po, ki začuti in ceni moje delo. Zaradi tistih, ki pa me aktivno tudi podpirajo, pa lahko že 11. leto popolnoma predano ustvarjam.
Slišala sem, da ljudje do vas hodijo s kar precej dolgimi spiski želja. Katere pa so najpogostejše želje?
Včasih so imeli tudi po 20 ali 30 želja. Sedaj pa so želje zmanjšali na 2 ali 3. Ugotovili so, da jih slike podpirajo, ne glede na njihove trenutne želje. Bistvena jim je podpora pri večjih uspehih v življenju. Predvsem so pogoste želje o zdravju in ljubezni ter da pravzaprav najdejo sebe. Izkušnje so pokazale, da bolj, ko je človek izgrajen in na nek način že uspešen, bolj izjemni so sadovi sodelovanja s sliko. Dejstvo je, da lahko moje slike zajemajo več želja, vendar je to ponavadi drugotnega pomena, njihov stranski rezultat. Primarno je, da nam je »naša koža bolj prav«, da smo bolj mirni v turbolentnih življenjskih preizkušnjah, da izboljšamo občutek za poslovne odločitve, da znotraj sebe resnično vemo, da bo vse v redu in da je skrb odveč. Zelo sem vesela tudi, ko slišim, da se ljudem izjemno dvigne intuicija, da lažje začutijo, kaj je za njih dobro, da se ne zapletajo več v negativne situacije, ki jim sesajo energijo in da ustvarijo lepši odnos do sebe in svoje družine ter partnerjev. Marsikdo priča, da se mu je v sebi samem spremenilo toliko stvari, da je občutiti kot da bi dobil novo življenje in starega nikakor ne bi želel nazaj. Prav lepo je bilo zadnje pričevanje managerke leta, da ima po več desetletjih končno vikende zase in za družino, pri tem pa v novih projektih dela točno to, kar je vedno čutila, da ona je.
Svoje slike ste javnosti predstavili na 9 samostojnih razstavah in 70 posamičnih postavitvah. Že osmo leto imate tudi stalno razstavo v Holističnem centru Karnion.
Zelo sem ponosna na vse pretekle razstave in postavitve, saj so me vse gradile in mi pomagale, da sem danes tukaj, kjer sem. Poleg že omenjenih dogodkov se moram pohvaliti še z lastno razstavo v ameriškem Teksasu, kjer je bilo izraženega veliko navdušenja. Med bivanjem v Indiji pa sem pripravila posebno zbirko slik, ki so jo preverjali indijski duhovni mojstri in mi dali zeleno luč, da je bila razstava lahko predstavljena v Mumbaju njihovi visoki družbi.
Po izobrazbi ste diplomirana ekonomistka in sociologinja. Študirali ste tudi bogate dediščine vzhoda. Obenem ste tudi učiteljica joge, jotisherka (vedska astrologinja) in mojstrica karateja s črnim pasom.
Sem radovedne vrste. Zame je zelo pomemben zdrav način življenja, saj se le v zdravem telesu, lahko dobro počutimo. Tako imamo dovolj energije, da se ukvarjamo še s čustvenim delom, ki v naša življenja in odnose prinese zadovoljstvo in izpolnjenost. Kot učiteljica joge se trudim biti inspiracija svojim učencem. Zato ohranjam zdravje, krepim vitalnost in osvobajam čustveno telo. Vsekakor mi je v veliko podporo in oporo družina in dediščina, ki sta jo starša ustvarila na področju raziskovanja zdravja in samozdravljenja. Z možem, ki je glavni motor pri tem, da gredo moje slike med ljudi, vodiva programe Balans, ki nam dajejo bogato znanje o tem, kako ohranjati ravnovesje in zdravje, ter delavnice za osebnostno rast in čustveno razbremenitev Rajski vrt. Nič v življenju ni naključno in samo po sebi umevno, ne zdravje in kondicija telesa in ne kakovost odnosov, ki jih imamo. Stvari so tam, kjer smo jih vede ali nevede postavili ali odložili sami. Prav zato izobražujem in ustvarjam svoja dela, da človeku omogočijo podporo, da ima več energije in znanja za področja, kjer mu življenje še ne cveti najbolj. Kadar pa me človek angažira za področja, kjer mu že teče, v takih primerih pa sem bila priča izjemnem razcvetu. Radovednost, raziskovanje in učljivost so mi izjemna popotnica, da lahko pomagam drugim. Moja prva mentorica naravnega zdravljenja Naomi Feinberg me je pred več kot 20 leti usmerila z besedami: »Če želiš pomagati sebi, je treba najprej pomagati sedmim drugim.« To je bil zame mejnik, da sem iz miselnosti klasične ekonomistke in sociologinje krenila na pot preobrazbe in izpopolnjevanja sebe in drugih.
Intervju je pripravila Kaja Ahčin
