Marca bosta minili dve leti, odkar je na čelu Rimskih Term. Leta 2011 so z njegovo pobudo doživele celostno prenovo, tri leta pozneje pa je v njih postavil še muzej. Zgodovina in tradicija mu veliko pomenita. Za Slovence pravi, da so delovni ljudje, s katerimi mu je v veselje poslovati. Slovenija je postala njegov drugi dom, pogled na Rimske Toplice z njegove hotelske sobe v Rimskih Termah, kjer biva, pa ena najljubših reči, ki mu vsako jutro nariše nasmeh na obraz. Valery Arakelov, direktor Rimskih Term, je v iskanju novih poslovnih priložnosti k nam prišel iz Armenije.
Gospod Valery Arakelov, v Rusiji upravljate uspešno tiskarno, v Sočiju in na Češkem hotel, v Armeniji pridelujete kakovostno grozdje za konjak. Sedaj ste direktor podjetja Terme Resort, v sklop katerega sodijo tudi Rimske Terme. Imate izjemno žilico in talent za posel. Kaj vas je prepričalo v nadaljevanje kariere v Sloveniji?
Slovenija je čudovita dežela z neverjetno veliko naravnih danosti. Predvsem sta me pri odločanju o prevzemu projekta Rimske Terme prepričali in navdahnili njihova bogata zgodovina in zdravilna termalna voda. Zdravilnih učinkov naše vode so se zavedali že stari Rimljani, ki so leta 39 pr. n. št. prav na istem mestu, kjer danes stojijo Rimske Terme, zgradili bazene s toplo in hladno vodo. Sem so nato v 19. stoletju ravno zaradi vode prihajali številni ugledni gostje, kot so Napoleonova sestra, cesar Ferdinand ter angleška princesa in pruska prestolonaslednica Viktorija. Med drugo svetovno vojno je Rimske Terme zavzela nemška vojska in jih preuredila v bolnišnico za svoje vojake, do leta 1991 pa jih je upravljala Jugoslovanska ljudska armada. Sedaj pa jih vodim jaz in so odprte za vse (smeh). Želim si, da bi zdravilne učinke naše vode izkusilo čim več ljudi.
Rimske Terme ležijo ob zemeljski prelomnici, ki se nahaja približno 1000 metrov pod zemeljsko površino. Iz globin prihaja termalna voda s temperaturo 39 stopinj Celzija, ki ima, kot ste omenili, mnoge zdravilne učinke.
Analize kažejo, da je akrotermalna voda v Rimskih Termah po vsebnosti kemijskih elementov, ki blagodejno vplivajo na človeško telo, ena najbogatejših v Sloveniji. Pomaga pri zdravljenju ortopedskih, revmatičnih, dermatoloških, ginekoloških, nevroloških in drugih obolenj. V Termah smo postavili še pitnik vode, da jo gostje lahko tudi pijejo.
Večinoma pa, seveda, v njej plavajo. Bazene ste razdelili v dva sklopa, v wellness in terapevtskega, odprli pa ste tudi medicinski center z referenčnim centrom za hrbtenico, kjer delujejo vrhunski zdravniki z vse Slovenije. Vas velik odstotek gostov obišče zaradi težav z zdravjem?
Delno smo medicinski center ustanovili zaradi tega, delno pa tudi zato, ker želimo širiti med ljudmi pomembnost preventivne skrbi za zdravje. Takšna miselnost med Slovenci še ni tako razširjena. Tuji gosti v Termah vsakokrat obiščejo tudi naš medicinski center. Zelo so ciljno usmerjeni. Preverijo svoje zdravje in izvejo, kaj morajo narediti, da ga ohranijo ali izboljšajo. Mislim, da bi morali vsi tako razmišljati.
S prenovo v letu 2011 so Rimske Terme postale ene najmodernejših pri nas. Vseeno ste ohranili več kot 2000 let stare kopalne kadi še iz časov starih Rimljanov, v čast bogati zgodovini Term pa ste v njih postavili tudi muzej, kar je prav tako posebnost.
Na muzej sem zelo ponosen. V njem so med drugim zbrane fotografije obiskovalcev iz prejšnjih stoletij in fotografije posnete med gradnjo Term. Poleg edinstvenega muzeja moram poudariti še eno našo posebnost, in sicer organizacijo številnih dogodkov. Ravno sedaj imamo pri nas mesec ljubezni, marec bomo posvetili ženskam in poeziji, april pa zdravju.
Ste človek neštetih idej, diplomirani energetik, novinar, manager, kmalu pa boste postali še doktor znanosti. Ali vam sploh ostane kaj časa za sproščujoče kopanje in masaže v vaših Termah?
(smeh) Žal ne, se pa, če je le mogoče, odpravim na sprehod po naši Ruski stezi. To je sprehajalna pot v našem parku, posvečena ruskim ujetnikom, ki so ga gradili v letih 1917 in 1918. Dolga je 1224 metrov, na njej pa je več kot 20 energijskih točk, ki mi dajo zagon za nadaljnje delo. Verjamem, da moramo ceniti vsak dan in ga čim bolje izkoristiti, saj ga že jutri ne bo več.
Intervju je pripravila in izvedla Ana Grošelj.
