Ustrezna socialna varnost vseh družbenih skupin, tudi ranljivih, je ključ do družbene blaginje in vključujoče družbe. Strokovni delavci in sodelavci v centrih za socialno delo, kljub že tako težki situaciji v procesu reorganizacije in kadrovski podhranjenosti, veliko prispevajo k zmanjševanju stisk ranljivih skupin državljanov. Nemoč in družbena izključenost številnih socialno šibkejših je epidemija koronavirusa namreč še poglobila. Vilko Kolbl, generalni sekretar Socialne zbornice Slovenije, je prepričan, da se uspešnost in učinkovitost razvoja države meri po dostopnosti različnih socialno varstvenih storitev in programov ter uspešnosti in učinkovitosti zagotavljanja pomoči najbolj ranljivim posameznikom določene skupnosti.
Življenje po epidemiji koronavirusa zahteva nove pristope obravnave skrbi in dela z ranljivimi skupinami v okviru socialnovarstvenih storitev in programov na področju socialnega varstva.
Res je in se povsem strinjam. Poslanstvo Socialne zbornice Slovenije je skrb in razvoj strokovne usposobljenosti vseh zaposlenih na področju socialnega varstva. Uspešnost našega skupnostnega delovanja se je pozitivno odražala tudi v obdobju razglašene epidemije koronavirusa in ukrepov, ki so bistveno spremenili običajen ritem življenja. Poudarjamo pa, da moramo večjo pozornost nameniti ureditvi bivanjskih razmer v domovih za starejše in drugih socialno varstvenih institucijah, kot so varstveno delovni centri, in jim zagotoviti več finančnih sredstev za pomoč in podporo starejšim in drugim ranljivim skupinam.
Centri za socialno delo (CSD) so kadrovsko močno podhranjeni, vendar v obdobju, ko se celotna družba spopada s posledicami epidemije, ohranjajo kakovost, vrhunsko znanje in integriteto.
Strokovni delavci in sodelavci v CSD kljub že tako težki situaciji v procesu reorganizacije in kadrovske podhranjenosti veliko prispevajo k zmanjševanju stisk ranljivih skupin državljanov. Njihovo delo je pogosto skrito očem javnosti, zato je nedopustno, da ga razvrednotimo. Svoje delo opravljajo z visoko stopnjo strokovnosti, odlikuje pa jih skrb za pomoč sočloveku. Ob svojem delu sledijo visokim etičnim in moralnim standardom ter empatiji za delo z ljudmi v stiski. Vsi zaposleni v CSD-jih so svojemu delu in ljudem 100 in še več odstotno predani, visoko usposobljeni za sodelovanje z ranljivimi skupinami, predvsem pa čuteči in empatični. Slovenija potrebuje takšne ljudi.
Vedno znova se postavi vprašanje, kako naj strokovni delavci sledijo potrebam ranljivih skupin v spreminjajočem se svetu.
Eden izmed odgovorov je prav gotovo dodatno strokovno izobraževanje in usposabljanje s sodobnimi znanji, saj le tako lahko dosežemo razvoj strokovnih veščin in ključnih poklicnih kompetenc. S tem dosežemo cikel vseživljenjskega izobraževanja in učenja, ki generira inovativne, času in okolju sprejemljive pristope na področju dela. In to je ključno prizadevanje Socialne zbornice Slovenije.
Brezposelnost se počasi povišuje, razpoke in posledice upada gospodarske rasti se že čutijo. Kriza bo ponovno prizadela najšibkejše.
Povečanje brezposelnosti in s tem poslabšanje materialnega položaja, manjša varnost, povečevanje nasilja v družinah in večja ranljivost oseb s v različnih stiskah lahko, brez ustreznih in učinkovitih oblik pomoči in strokovne podpore, vodijo v globok zdrs v revščino in socialno izključenost. To pa ima dolgotrajne posledice psihosocialnega opolnomočenja posameznika, družine in skupnosti in prizadene tako gospodarske kot tudi druge razvojne cilje države. V času epidemije je kar 2070 novih gospodinjstev, ki živijo na robu revščine, zaprosilo za pomoč, kar predstavlja 5- do 10-odstotno rast prosilcev. To je zaskrbljujoče spričo opredelitve Slovenije kot socialne države.
V Centre za socialno delo prihaja veliko število obupanih, lačnih in nemočnih posameznikov. Prosijo za pomoč, včasih si želijo biti samo slišani. Kakšne so najpogostejše reakcije zaposlenih? Se kdaj navadiš na stiske, postaneš imun?
Strokovna integriteta ti ne dovolijo, da bi se tega navadil. Vem, kaj preživljajo strokovni delavci in sodelavci, poznam njihove stiske, stres in izgorelost. Ko se srečamo, pogosto začutim njihovo skrb, nemoč napor, tudi bolečino. Vsaka nesrečna zgodba se jih dotakne, na vsako se odzovejo s strokovnostjo, prijaznostjo, razumevanjem in veliko mero empatije. Ne, delavci v centrih ne jokajo pred ljudmi z žalostnimi življenjskimi pripovedmi, čeprav je včasih težko. Oni strokovno pomagajo in hitro reagirajo. Jočejo kdaj zagotovo doma. Delo je naporno, zahteva celega človeka, tako fizično kot tudi psihično.
Centri za socialno delo so osrednja strokovna institucija na področju socialnega varstva. Kako ga je v ustrezni meri mogoče zagotoviti?
Slovenija za svoj uspešen razvoj potrebuje stabilno in urejeno področje socialnega varstva. Od osamosvojitve Slovenije dalje smo priča številnim družbenim in demografskim spremembam, ki se odražajo tudi v socialni razslojenosti slovenskega prebivalstva. In socialno varstvo skrbi za pomoč in podporo vsem najbolj ranljivim posameznikom naše skupnosti. Menimo, da se je potrebno nemudoma odzvati na predvidena socialna in zdravstvena tveganja, ki jih lahko prinese obdobje krize. Pospešeno je treba razvijati in implementirati medresorsko usklajene programe skupnostne obravnave, ki bodo pravočasni, dostopni, kakovostni in učinkoviti. Posebej je potrebno intenzivirati in okrepiti spremljanje ljudi v različnih stiskah, prepoznati njihove potrebe in se nanje strokovno odzvati. s hudimi in ponavljajočimi se duševnimi motnjami. V današnjem kriznem času velja, da je družba namreč toliko močna, koliko je močan njen najšibkejši člen, in to je uporabnik socialnovarstvenih storitev in programov.
Centri za socialno delo delujejo v dobrobit ranljivih skupin, kamor spadajo otroci.
Spomnimo se samo primera Koroških dečkov, kjer je Center za socialno delo s svojo odločitvijo še enkrat pokazali požrtvovalnost, vso strokovno znanje, empatičnost in kakovost. Ravnali so v največjo možno korist otrok. Naj poudarim, da so vse sodbe slovenskih sodišč in tudi Evropskega sodišča za človekove pravice temu pritrdile.
Pogovarjala se je Anita Volčanjšek
