Vladka Krese je lani jeseni prevzela krmilo Zavoda Znanje Postojna. Od takrat si prizadeva, da bi zavod postal vodilni ponudnik in koordinator znanj in storitev, ki bo soustvarjal razvojno politiko regije na področjih kulture, izobraževanja, turizma, podjetništva in športa. V pogovoru nam je razkrila, kako poteka uresničevanje začrtanih ciljev.
Ga. Vladka Krese, javni zavod, ki ga zdaj vodite že nekaj mesecev, združuje dve organizacijski enoti, vsaka posebej ima pomembno vlogo pri razvoju občine na lokalni in državni ravni. Kako ste se spopadli z izzivom?
Javni zavod za muzejsko dejavnost, kulturo, izobraževanje in druge dejavnosti je bil ustanovljen pred sedmimi leti, pod svojim okriljem pa trenutno združuje delovanje dveh organizacijskih enot: Notranjskega muzeja Postojna in Ljudske univerze Postojna. Znotraj Ljudske univerze smo do zdaj delno servisirali dva turistična informacijska centra in oddajali prostore v Podjetniškem Inkubatorju Perspektiva. Z letošnjim letom se napoveduje pridružitev Kulturnega doma, dela infrastrukture in ljudi iz športne zveze (ustanavlja se enota Šport), ustanavljata se še enoti Turizem in Podjetniški inkubator, ki do zdaj ni obstajal kot samostojna organizacijska enota in ni imel zaposlenih.
Vsekakor gre za velik izziv, saj gre za šest popolnoma različnih dejavnosti in pristopov do dela. Kljub temu že zdaj delujemo v smeri, da se bodo enote med seboj povezovale, iskale sinergije, izmenjavale znanje in sodelovale pri skupnih projektih. V to so usmerjena vsa prizadevanja znotraj Zavoda Znanje Postojna.
V Zavodu Znanje ste do zdaj uresničili že več projektov. Kateri najbolj izstopajo?
Pri Ljudski univerzi gre za bolj ali manj utečene projekte, ki so vezani na projektna obdobja oziroma perspektive, zadnja je potekla 2015, nova se začenja z letošnjim letom. Najbolj bi izpostavila središče za svetovanje, ki povezuje in usmerja ljudi pri iskanju zaposlitve, alternativnega izobraževanja, prekvalifikacij ali izpopolnjevanja znanja prek neformalnih oblik izobraževanja. Tu deluje tudi Univerza za tretje življenjsko obdobje, pogovarjamo se o projektnem učenju za mlajše odrasle (PUM). V okviru naštetega poteka učenje tujih jezikov in učenje slovenščine kot drugega jezika, kar je za Postojno zelo aktualno, saj imamo veliko priseljencev in iščemo možnosti za njihovo čim boljšo integracijo v lokalno okolje. Omeniti moram še vrsto programov iz naslova neformalnih poklicnih kvalifikacij ter študijske krožke, kjer se udeleženci ob sodelovanju z mentorjem na enakopraven, sproščen in prijateljski način učijo novih stvari in pridobivajo nova znanja. Ti odnosi spodbujajo njihovo intelektualno rast, vzpostavljajo in krepijo vezi med ljudmi in pomembno pripomorejo h kakovostnejšemu življenju v njihovem okolju.
Največji preskok pa je bil narejen na področju druge organizacijske enote, Notranjskega muzeja, čeprav je brez vodje. Kako vam je uspelo?
Muzej brez vodje je verjetno unikum v slovenskem prostoru, vseeno skušamo to spremeniti. Povezali smo se s kustosi in od septembra lani si vsi skupaj prizadevamo resnično ciljano zapeljati tako promocijo muzeja kot tudi oblikovanje projektov in razstav. Tako nam je že uspelo močno povečati število obiskovalcev, kar za trikrat v primerjavi z lani in jih sedaj kar 6600. Letos se želimo približati številki 10.000, kar je visoko zastavljen cilj, saj imajo primerljivi muzeji (z daljšo tradicijo in posledično večjo prepoznavnostjo) na primer, med 10 in 15 tisoč obiskovalcev. Upoštevati je treba tudi, da je bila prva stalna razstava Notranjskega muzeja postavljena šele 26. februarja lani. Ena večjih promocij decembra lani je bila Ledena doba v Postojni, ki je bila zelo dobro obiskana, dober obisk se je nadaljeval tudi minuli mesec.
Od septembra lani smo imeli tri začasne razstave, vse so bile odlično obiskane in medijsko podprte, za kar smo poskrbeli tudi z bogatim spremljevalnim programom. Na kulturni praznik, denimo, smo imeli v muzeju 220 obiskovalcev, kar je izjemno, polno zasedeno so bile delavnice za otroke in predavalnice ob promociji knjige, kar je izjemno navdušilo tudi predavatelje.
Vse našteto kaže, da smo na dobri poti k uresničevanju prej omenjenega cilja, ne nazadnje smo po nekaj letih dobili pozitivno mnenje ministrstva za kulturo za dobro promocijsko in vsebinsko zastavljen program Notranjskega muzeja. Potrebujemo le še soglasja in finančno podporo (potrebujemo denar za plačo) tako s strani Občine Postojna kot ministrstva k imenovanju novega vodje.
Eden večjih projektov, s katerimi želite v Postojni odpreti vrata podjetništvu in podjetnikom, je mrežni podjetniški inkubator, ki naj bi zaživel prihodnje leto. Kakšna bo njegova vloga?
Osnovni namen mrežnega podjetniška inkubatorja, ki naj bi imel sedež v Postojni, gre pa skupni regijski projekt pod okriljem RRA Zeleni Kras, je spodbujati podjetniško miselnost ter izmenjavo programov in vsebin, najprej seveda v inkubiranih podjetjih, nato še v širšem lokalnem okolju. Da pa Podjetniški Inkubator Perspektiva, ki je del Zavoda Znanje, ne bi služil samo oddajanju prostorov, zdaj iščemo povezave z zunanjimi partnerji. Trenutno potekajo pogovori z Univerzitetnim inkubatorjem Primorske, ki že vrsto let opravlja to dejavnost in bi nam lahko pomagal pri identifikaciji in generiranju inovativnih podjetniških idej, pri oblikovanju poslovnih načrtov in modelov. Načrtujemo, da bi nam na leto uspelo generirati do pet start-up podjetij, jim nuditi vse faze razvoja delovanja in podpore, po 18 mesecih pa bi jih poslali v svet, da začnejo delovati samostojno.
Načrtov za vsem občanom in tudi podjetnikom prijaznejšo občino vam torej ne manjka. Kako jih boste uresničili?
Prepričana sem, da nam bo s projekti, ki jih že izvajamo, pa tudi s tistimi, ki jih še načrtujemo, uspelo. Ko jih bomo uresničili, bodo izpolnjeni vsi pogoji, da Postojna postane pravo turistično, kulturno, športno, izobraževalno in podjetniško regijsko središče.
Intervju je pripravila in izvedla Barbara Primc.
Foto: osebni arhiv
