Z jasno začrtano vizijo in osebnim pristopom do strank je Žan Pritržnik, direktor podjetja Lesoteka hiše, v zadnjih petih letih dokazal, da je mogoče z razvojem in gradnjo lesenih hiš ustvariti presežke. Verjame v butičnost, zato izdeluje hiše po meri in željah naročnika. Zaveda se tudi družbene odgovornosti, zato so se v podjetju lotili gradnje lesenih vrtcev. Prvi vrtec, ki so ga postavili v bližini Slovenj Gradca, je bil v okviru razstave Lesena ikona 2016, ki jo organizirata Revija Hiše in Kreativni center za les, nagrajen za arhitekturno in oblikovalsko odličnost v lesu.
Gospod Žan Pritržnik, vaša kariera se je začela v Gozdnem gospodarstvu Slovenj Gradec, kjer ste dve leti delali v prodaji. Ko prodaja lesa za vas ni bila več izziv, ste se preusmerili na segment lesenih hiš. Je bila torej ideja, da greste na svoje, povezana z iskanjem novega izziva?
Res je, na začetku svoje kariere sem začel delati kot prodajalec v eni od naših trgovin, pozneje sem postal poslovodja in nato vodja lesnih centrov. Prodaja žaganega lesa in drugih lesnih asortimentov mi sčasoma ni bila več izziv, zato sem začel razmišljati o hišah, ki so bile že od nekdaj moja strast. Prodaja hiš zahteva drugačne prijeme in postopke. Ključnega pomena je, da ljudje pri izbiri bodočega doma zaupajo v podjetje in cena ni edini faktor, ki vpliva na nakup. To sprva ni bilo preprosto, ker smo bili novi na trgu in brez ustreznih referenc. Imel sem idejo, manjkalo je le še zaupanje strank, da bi postavili nekaj tako trajnostnega, kot je hiša.
Idejo ste več kot uspešno realizirali. Začeli ste sami, danes imate 15 sodelavcev, od tega 10 redno zaposlenih. Skupaj dokazujete, da kljub drugačnemu splošnemu prepričanju tudi v Sloveniji obstaja predelava lesa. S podjetjem Lesoteka hiše pravzaprav obvladujete celoten krog, od primarne pridelave do izdelave končnega produkta – hiše?
Res je. Začeli smo z manjšimi projekti, kot so lesene fasade, terase, vrtne hiške ipd. Šele nato smo se specializirali za individualno gradnjo. Naš prvi objekt je kupil Avstrijec. To je stranka, ki je zagotovo ne bom nikoli pozabil. Od takrat smo naredili že približno 20 projektov, od tega tri v Avstriji, po enega pa v Nemčiji in Švici. Drugi so ostali doma, v Sloveniji. No, tudi lastnik hiše v Nemčiji je Slovenec, slovenski hokejski reprezentant Aleš Kranjec.
Ponudnikov lesenih hiš je na slovenskem trgu kar nekaj, a vaše hiše izstopajo po drugačnosti, kakovosti, modernem dizajnu in unikatnosti. Stranke pri vas dobijo pravzaprav vse, kar si zaželijo, od najbolj preproste brunarice do moderne hiše, kajne?
Naše stranke natančno vedo, kakšen dom oziroma hišo si želijo. Projekt v celoti prilagodimo njihovim željam in potrebam. Opažam, da se čedalje več ljudi zaveda prednosti bivanja v leseni hiši, kakovost življenja v njej je veliko večja kot v zidani, saj les daje posebno toplino, ki je beton ne more. Gradimo nizkoenergijske in pasivne hiše, v katerih so stroški ogrevanja zelo majhni. Smo butično podjetje in to nameravamo tudi ostati. Prav tako prisegamo na unikatnost, velikosti hiš pa variirajo. Ljudje se danes odločajo za manjše hiše kot včasih; povprečna velikost je od 120 do 150 m².
Kot družbeno odgovorno podjetje ste se usmerili tudi v gradnjo vrtcev. Že vaš prvi tovrstni projekt je močno odmeval v javnosti, saj izstopa tako po arhitekturni kot po oblikovalski plati. Z vrtcema, ki ga gradite zdaj, pa ponovno ustvarjate presežek.
V vsak objekt, ki ga zgradimo, vložimo veliko energije. Novi vrtec bo arhitekturno popolnoma drugačen od prvega, ki je bil nagrajen za arhitekturno in oblikovalsko odličnost v lesu. Kot zanimivost naj povem, da bo ta v obliki veverice, saj je v njegovi bližini veliko veveric. Drugi vrtec, ki ga bomo prav tako zgradili pa bo v notranjosti imel dirkališče za skiroje in še več podobnih unikatnih idej, zaradi katerih naši projekti izstopajo. Pri tem v ospredje postavljamo počutje uporabnikov, toliko bolj, ko gre za otroke.
Po vsem povedanem zagotovo živite v leseni hiši, ki ste jo zgradili sami?
(smeh) V svoje hiše trdno verjamem, zato jo v prihodnjem letu načrtujem tudi zase in za svojo družino.
Intervju je pripravila in izvedla Barbara Primc.
