Z načeli eko mode naj bi bil vsak proizvod narejen tako, da nobena faza v procesu njegovega nastajanja ne vključuje dejavnosti, škodljivih okolju, živalim in človeku. Tudi Zlata Zavašnik, modna oblikovalka in direktorica podjetja Sens je prepričana, da ekološka proizvodnja oblačil ugodno vpliva na okolje. Pri svojem delu produkcijo tkanin prilagaja novim standardom in normativom, nov obraz eko kampanje pa je postal igralec Sebastian Cavazza.

Ekološka proizvodnja oblačil je ena od najpomembnejših smernic sodobne modne industrije. V Sensu si zato že vrsto let prizadevata za uporabo ekološke tkanine pri izdelavi moških oblek.

Res je, uporabljamo ekološko volno in poliester, mehansko pridobljen iz prosojnih plastenk. Če se plastika predeluje kemijsko, nismo veliko naredili. Zato moramo biti pozorni in se ravnati po smernicah Evropske unije. Produkcijo tkanin prilagajamo novim standardom in normativom, veliko kemikalij je prepovedanih. Tako se prebuja tudi okoljska ozaveščenost večjih proizvajalcev oblačil.

Ekološki materiali in oblačila so bolj zdravi in prijetni za kožo, obenem pa pomagajo ohranjati čistejši zrak in vodo. Kakšna je statistika?

Proizvodnja ekoloških tkanin je okolju prijazna in sledi trajnostnim načelom. Poraba vode je manjša za kar 94 odstotkov, poraba energije je manjša za 60 odstotkov, v okolje pa se sprosti za 32 odstotkov manj ogljikovega dioksida.

Evropska unija javnost usmerja k okolju prijaznim izdelkom. EU eko oznaka je edini uradni evropski znak za okolje, ki pomaga pri prepoznavanju proizvodov z zmanjšanim vplivom na okolje.

Znak se na podlagi določenih meril podeljuje za številne skupine neživilskih izdelkov, med njimi tudi za tekstil. Ta merila se razvijajo in pregledujejo v sodelovanju s strokovnjaki, industrijo, potrošniškimi organizacijami in okoljskimi nevladnimi organizacijami ter se pregledujejo vsakih 3 do 5 let.

Oblikujete predvsem moške obleke, ki niso predmet množične potrošnje. Nov obraz vaše eko kampanje pod geslom ''Obleka, ki izostri moj karakter'', je igralec Sebastian Cavazza.

Sebastian pozdravlja domače blagovne znamke, eko tkanine, trajnostne izdelke, pravično trgovino oz. fair trade. Pomembno mu je osveščanje o okoljski problematiki, zato mu je zelo blizu tudi ekološki koncept oblačil. Imava podobne poglede na ekologijo in modo. Sam je izbral suknjič s kapuco, ki je obenem klasičen in eleganten, pa tudi športno razigran.

Modno klasiko radi prepletate z drugačnostjo, novo svežino, ekološkimi materiali in dodatki, kot je metuljček iz lesa. Kako odprti so slovenski moški za modne inovacije?

Slovenski moški rad izstopa od klasike. Menim, da so vedno bolj ozaveščeni in da je želja po drugačnosti vedno večja. Večina jih nosi obleke ob posebnih priložnostih in takrat želijo izstopati iz povprečja. V začetku so bila odstopanja minimalna, zdaj pa so vedno večja. Opazi se drug odnos do okolja, ljudje so bolj ozaveščeni, raje posegajo po kakovostnih, unikatnih izdelkih, ki jih bodo lahko nosili dolga leta.

Industrija hitre mode ima tolikšen ogljični odtis kot vsa Evropa in je druga največja onesnaževalka, takoj za naftno industrijo.

Gre za resen problem. Industrija hitre mode povzroča deset odstotkov izpustov ogljikovega dioksida, za 20 odstotkov odpadnih industrijskih vod in 92 milijonov ton oblačil, ki končajo na odlagališčih ali v sežigalnicah.  Več kot 60 odstotkov tekstilnih vlaken je sintetičnih, pridobljenih iz nafte. Poliester, najbolj razširjeni sintetični tekstilni material, se razgrajuje približno 300 let. To je katastrofa za okolje.

Proizvodnja umetnih vlaken je preprosta, material je mogoče hitro obdelati, predvsem pa je poceni. 

Ni vpliva vremena na pridelek, proizvodnja ni odvisna od politične negotovosti v državah proizvajalkah. Zaradi vse hitrejših ciklov modne industrije je poraba poliestra v preteklih desetih letih močno narasla. Proti temu se borimo.

Pogovarjala se je Anita Volčanjšek

Foto: Ana Gregorič


Nazaj