Anže Herbst je eden od ustanoviteljev agencije bold.group ter partner in direktor poslovnega razvoja. Bold.group so mladi, kreativni posamezniki, ki se zavedajo, da brez zadovoljnih naročnikov ni agencije, brez drznih in kreativnih idej pa ni napredka. Drznost (BOLD) imajo zapisano že v imenu, odraža pa se tudi pri njihovem delu. Z Anžetom smo se pogovarjali o metaverzumu, kako ta nov fenomen izkoriščajo podjetja ter o trendih na tem področju v različnih panogah.
Pred ustanovitvijo svoje agencije ste izkušnje pridobivali v podjetju g3spirit. Kako vam zdaj te izkušnje pomagajo na lastni poslovni poti in pri delu z naročniki?
To obdobje življenja, ko sem delal kot vodja blagovne znamke Jaegermeister, sicer povezujem s sloganom, ki ga je takrat kot krovno komunikacijo komunicirala znamka Jaegermeister, in sicer, Spark, Geniune, Connection. Spoznal sem ogromno zanimivih ljudi, z nekaterimi še danes sodelujemo in prijateljujemo. Doživel sem nešteto lepih, pristnih in iskrivih trenutkov, predvsem pa se resnično ogromno naučil od Jagrovih strokovnjakov po vsem svetu. Delo z znamko Jaegermeister mi je dalo zagona
in potrdilo, da v delu z znamkami uživam in da želim to početi vse življenje. Znanje, ki sem ga pridobil tam, pa s pridom nadgraditi in izkoristiti v marketinške, prodajne, poslovne in svetovalne namene, kar danes z našo agencijo bold.group tudi z veseljem počnemo.
Kako pri delu z vašimi naročniki in njihovimi blagovnimi znamkami prepletate digitalno in analogno? Česa je več?
V našem vsakdanjem delu z naročniki v agenciji se soočamo s tem, da želimo ciljni skupini predstaviti produkt ali storitev na najbolj primeren način, s ciljem konverzije oziroma nakupa. Opažamo, da se digitalno (online) in analogno (offline) z dneva v dan vse bolj prepletata, metaverzum pa bo te meje še dodatno zabrisal, oziroma s časoma popolnoma izbrisal. Menim, da je pravilen pristop do ciljne skupine strateški in pameten preplet online in offline aktivnosti, saj se kot uporabniki dnevno
gibljemo v enem in drugem okolju.
Omenili ste metaverzum. Kaj konkretno je to?
Metaverse oz. metaverzum je prostorska računalniška platforma, ki ponuja digitalne izkušnje kot alternativo ali repliko resničnega sveta – gre za nekakšen virtualni 3D svet. V metaverzumu lahko, na primer, obiščemo koncert, muzej, druge družabne dogodke, se udeležimo skupinske telovadbe, vstopimo v virtualno trgovino, nakupujemo in gradimo virtualne nepremičnine … in vse to iz udobja lastnega doma. Metaverszum temelji na podlagi tehnologije veriženja blokov (blockchain), vstop in gibanje po
njem pa nam bosta omogočali dobra internetna povezava ter strojna oprema, in sicer, računalnik ali pametni telefon, VR slušalke, AR očala, VR rokavice in trak na zapestju, ki bo izkušnjo metaverzum sveta za uporabnika še izboljšal. Metavesolje ponuja tudi veliko poslovnih priložnosti. Je velika nadgradnja digitalne preobrazbe, ki je v zadnjih letih prenesla velik del posla na splet. Še bolj posega v nakupovanje in na novo definira delo od doma ter človeško interakcijo, kar je po svetovni
pandemiji ljudi še bolj približalo in jim pomagalo ohraniti socialni stik.
Tudi Facebook je s tem, ko se je preimenoval v Meta, napovedal, da bo zgradil metaverzum. Kaj to pomeni?
Tako je, Facebook je s preimenovanjem napovedal, da bo zgradil metavesolje, ki bo dalo ljudem še boljšo izkušnjo povezovanja in druženja. Pošiljanje sporočil, slik in videov na platformah Facebook, Instagram, WhatsApp in Messenger bo nadgradil v izkušnjo, kjer se bomo lahko ljudje s svojimi avatarji srečevali v virtualnem svetu in tam skupaj igrali igrice, skupaj nakupovali, šli na koncert, večerjo, imeli sestanek … Metino poslanstvo ostaja enako, povezovanje ljudi, a to izkušnjo želijo
dvigniti na višji, marsikomu danes še nepredstavljiv, nivo. Na Facebooku oz. Meti pa še zdaleč niso edini, ki tako razmišljajo. Pred napovedjo Mete, da bo zgradila tak prostor, so se sicer pojavile že druge tovrstne platforme, kot na primer Nvidia, Unity, Roblox, Sandbox, Sorare in Illuvium, kjer obiskovalci lahko gradijo svojo virtualno resničnost, se sprehajajo po virtualnem svetu, kupujejo in prodajajo virtualne nepremičnine in se družijo. Microsoft pa je med pandemijo lansiral Mesh
for Microsoft Teams, ki omogoča, da lahko ustvariš svojega avatarja oz. svojo virtualno podobo kot najbolj realistični jaz v mešani resničnosti in se tako zdi, kot da si na sestanku osebno.
V virtualne svetove nas že vabijo svetovno znane blagovne znamke in različne spletne trgovine. Kaj ponujajo v metavesolju in na kakšen način?
Trenutno je eno od področij, ki s pridom izkorišča metaverzum, moda oz. nakupovanje oblačil. Proizvajalci se namreč zavedajo, da lahko nakupovanje v virtualnem svetu drastično spremeni nakupovalno izkušnjo. Samo predstavljajmo si, da se teleportiramo v simulacijo naše najljubše trgovine z oblačili, polne interaktivnih stojal za oblačila, ki prikazujejo privlačno paleto majic, kratkih hlač, jaken, številko oblačil pa lahko v sekundi dobimo takšno, da nam oblačilo odlično pristaja. Primer
je svetovno znana spletna trgovina GOAT, kjer prodajajo superge, oblačila in modne dodatke. Pred letošnjim črnim petkom so otvorili virtualno trgovino Spaces, kjer lahko obiskovalci naredijo in pokažejo svoj seznam želja. Njihov namen je, da uporabniki oblačila, ki jih imajo na seznamu za svoje avatarje, nekega dne kupijo zase v realnem življenju. Ravno v času največjega nakupovalnega dogodka na Kitajskem, Dneva samskih, je tudi nakupovalni portal Alibaba, s ciljem izboljšati uporabniško
izkušnjo na portalu, izdal metaverzum, ki se imenuje »Umetniška razstava Metaverse«. Tam lahko raziskujete umetnine NFT, ki jih sponzorirajo določene znamke, kot so Burberry, Alienware in druge. Prvi kupci, ki bodo kupili projekte sodelujočih blagovnih znamk, bodo prejeli umetniško delo NFT (non fungible token – nezamenljiv žeton), ki bo v svetu virtualne modne industrije skrbel, da bodo prepričani, da so prejeli unikat.
Bi izpostavili še katere panoge, ki po vašem mnenju najbolj spretno osvajajo virtualni svet?
Poleg modnih blagovnih znamk, ki sem jih že omenil, bi izpostavil še znamke v igričarski industriji. Modna znamka Balenciaga pa je na primer modno in igričarsko industrijo združila in v sodelovanju z Epic Games ustvarila vrhunske preobleke in jih integrirala v svetovno znano igrico Fortnite. Poleg Balanciage so se v metaverzum okoljih pojavile tudi svetovno znane blagovne znamke, kot so Nike, Gucci, Ralph Lauren, Selfridges, Burberry, Adidads, BoohooMAN, Forever 21 in Dolce&Gabbana,
ki jim je ta virtualna izkušnja zelo koristila med svetovno pandemijo, ko so se trgovine zaprle in so bili primorani del svojega poslovanja prenesti na splet, tudi v metaverzum, da bi obdržali nakupno izkušnjo na najvišji ravni.
Ob modni in igričarski industriji je tukaj še avtomobilski sektor, v katerem bo metaverzum vplival na vse vidike avtomobilske industrije – proizvodnjo, prilagajanje izdelkov in zvestobo blagovni znamki. Hyunday, na primer, želi z izkušnjo v virtualni resničnosti naslednji generaciji strank približati električna vozila in jih navdušiti za nakup. Ne smemo pozabiti niti na industrijo dogodkov, kjer lahko pričakujemo, da se bodo začeli pojavljati virtualni dogodki v metaverzumu. Pri nas v regiji se je, na primer, že pojavil metaverzum dogodek. To je Original Video Awards Oriđiđi, kjer so podeljevali nagrade za najbolj kreativne in izvirne video kampanje na digitalnih platformah. Prijavilo se je več kot 100 videoposnetkov blagovnih znamk, agencij in ustvarjalcev video vsebin, kar kaže na veliko zanimanje s strani marketinške stroke.
Kakšna je po vašem mnenju prihodnost metaverzuma?
Menim, da bodo sčasoma premik v metaverzum okolje naredile večinoma vse industrije. V začetku bodo »trendestterji« velike industrije, kot so modna, avtomobilska, igričarska, a bodo z dostopnostjo, še boljšo metaverzum infrastrukturo in uporabnikom prijazno rešitvijo sledila tudi druga. Ko bo znotraj panoge eden od konkurentov naredil premik v metaverzum okolje, bodo zagotovo sledili tudi drugi. Če boš želel na dolgi rok obstati, se boš moral podati na to virtualno potovanje. To je
približno tako, kot je bilo nekaj let po ustanovitvi družbenega omrežja Facebook, ko so nekateri lahko poslovali, ne da bi bili prisotni na Facebooku ali pa kasneje na Instagramu in zdaj na zelo aktualnemu Tik Toku. Danes, dobrih 10 let kasneje, pa si poslovanja brez prisotnosti znamk na družbenih omrežjih sploh ne predstavljamo več. Digitalna identiteta in prisotnost na družbenih omrežjih sta postali nujnost, tako kot bo čez nekaj let nujnost postala prisotnost v meta okoljih.
Kaj pa so trenutno največji izzivi blagovnih znamk? Kaj opažate pri svojih naročnikih?
Pri delu z naročniki se redno soočamo z vse večjo konkurenco na svetovnem spletu, ko gre za oglaševanje njihovih storitev in produktov. Na spletu vsakodnevno najdemo nove, inovativne in atraktivne ponudbe, zato naročnikom poudarjamo, da se je pomembno fokusirati na uporabnika, na dobro zgodbo in na uporabnikove želje ter potrebe, saj je zelo vprašljivo ali bomo lahko na svetovnem trgu »tekmovali« izključno s ceno. Trenutno je zelo aktualno tudi ukinjanje piškotkov tretjih oseb (»third
party cookies«), ki jih oglaševalci uporabljajo, da izvejo čim več o splošnem spletnem vedenju obiskovalca. Ti piškotki nam dajo informacije, kaj uporabnik kupuje, na katerih spletnih mestih, kaj ga zanima … in se lahko uporabljajo za ponovno ciljanje (retargeting), sledenje uporabnikom in fokus na čim boljši konverziji. Zaradi ukinjanja teh piškotkov se naša ekipa v zadnjem času pri naročnikih ogromno ukvarja z grajenjem lastnih baz podatkov, ki jih pridobimo s pomočjo t. i. lead generation
kampanj.
Intervju je pripravila Petra Kregar
