Ko v Sloveniji govorimo o preiskovalni dejavnosti, je njena osrednja osebnost Bernarda Škrabar Damnjanović. Ustanoviteljica in direktorica Detektivsko-varnostne agencije je nedavno poskrbela za enega večjih mejnikov v preiskovalni dejavnosti, saj je kot prva ženska postala častna dekanja Poletne detektivske šole, ki je že 16 let ključni dogodek za globalno skupnost zasebnih preiskovalcev. Zaupala nam je, kako sama ta uspeh vidi večplastno, pogovarjali pa smo se tudi o mednarodnih in slovenskih izzivih detektivov in preiskovalcev.
Najbolj znan detektiv na svetu je Sherlock Holmes. Je morda vaš vzornik?
Glede na to, da sem strastna bralka, sem seveda prebrala knjige (gre za 60 del), ki jih je napisal britanski pisatelj Sir Arthur Conan Doyle, v katerih briljira Sherlock Holmes kot fikcijski detektiv, ki ga je ustvaril. Holmes je znan po svoji sposobnosti dedukcije, opazovanju in logičnem sklepanju, s katerimi rešuje najtežje zločinske primere. Moji vzorniki so detektivi in detektivke iz daljne preteklosti, med njimi izstopa Allan Pinkerton. Z etično in pronicljivo držo v 19. stoletju je
vodil preiskovalno agencijo, kjer je poleg reševanja zapletenih primerov ustanovil tudi ženski oddelek. To je v času, ko ženske v ZDA sploh še niso imele volilne pravice. Tako sem tudi sama, s certifikati in nagradami, zavezana etičnim poslovnim praksam.
Ko sva že pri vključenosti žensk, preiskovalna dejavnost je izrazito moško »obarvana«. Sami ste na nek način orali ledino pri »preboju« žensk in postavili mejnik. Postali ste prva častna dekanja Poletne detektivske šole, enega najpomembnejših dogodkov za preiskovalce po svetu. Kaj za vas pomeni ta naziv?
Uspeh sama vidim večplastno in trdno sem prepričana, da gre za zelo pomemben mejnik. Kot ste že omenili, s tem dosežkom nisem le premagala številnih stereotipov. Postala sem tudi najmlajša dekanja do zdaj. Poleg tega smo slovenski detektivi dokazali, da spadamo v sam vrh svetovne preiskovalne skupnosti. Istočasno pa je detektivska dejavnost pokazala svojo napredno in globalizirano naravo.
Slovenci smo se po vašem uspehu znašli na svetovnem detektivskem zemljevidu. Vi ste že večkrat poudarjali tudi pomen mednarodnega sodelovanja. Kako v tej luči gledate na bližnjo in malo bolj oddaljeno prihodnost dejavnost?
Verjamem, da so moji oziroma lahko rečemo tudi naši, slovenski dosežki dokaz, da se vse da, če se hoče in če si za to pripravljen trdo delati. Sanje so dosegljive za vse. Industrijo po mojem mnenju čaka svetla, odprta in predvsem napredna prihodnost. Gre namreč za dejavnost, ki vključuje vse od varovanja elektronskih naprav in preiskovanja goljufij, pa do zagotavljanja celostnih korporativnih varnostnih rešitev.
Greva še na eno slovensko »specifiko«, to so bolniške odsotnosti. V zadnjem obdobju smo med državami z največ izgubljenimi delovnimi dnevi na zaposlenega. Zato večja slovenska podjetja pogosto izvajajo laične kontrole bolniških dopustov s kontrolorji ali nadzorniki. Kaj menite o tem? Kje je tu vloga zasebnih detektivov?
Zakon o detektivski dejavnosti le detektivom dodeljuje pravico, da opravljajo kontrole in nadzore bolniškega dopusta. Vsi ostali, ki to počnejo, počnejo protizakonito in tudi protiustavno, saj posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine. Na terenu se pojavlja vse več oseb, ki se poimenujejo kontrolorji ali nadzorniki ter kontrolirajo bolniški dopust, čeprav za to nimajo ustreznih licenc. Zanimiva informacija je, da takoj, ko kontrolor pride na dom neke osebe in pri vratih vpraša, kje
se oseba nahaja, je to že poseganje v njegove pravice in je protizakonito. Ne nazadnje je treba izpostaviti, da razni kontrolorji, nadzorniki, laični kontrolorji in drugi, ki niso licencirani detektivi, niso osebe, za katere je bilo opravljeno varnostno preverjanje, nihče od njih ni zahteval dokazila o primerni izobrazbi, ne potrebujejo nobenih licenc za opravljanje dela, ne potrebujejo biti včlanjeni v nobeno združenje in nimajo urejenega poklicnega zavarovanja. Zaradi vseh teh dejstev lahko
svoje storitve seveda ponujajo po bistveno nižjih cenah, kot detektivi, ki morajo licence, izobraževanja in zavarovanja plačevati. Vendar takšne osebe tudi niso ustrezno izobražene in tudi ne ustrezno zavarovane. Zato ne morejo nuditi ustreznega standarda storitve, kar še dodatno izpostavi delodajalca odškodninski odgovornosti. Skratka, protizakonito in protiustavno je, če se na vaših vratih pojavi oseba, ki vas kontrolira v času bolniške odsotnosti in ni detektiv.
Kakšni so sicer vaši začetki v detektivskem poklicu? Kaj ga dela tako posebnega?
Lahko rečem, da sem v detektivski dejavnosti prisotna skoraj dve desetletji. O preiskovalnem poklicu sem sanjala že v otroštvu, ko je bila popularna nanizanka Miami vice, v praksi pa se je moja detektivska pot začela takoj po študiju na Fakulteti za varnostne vede. Moji začetki v poslu so bili pri varovanju glasbenih zvezd Pink, Bryana Adamsa, The Hives. Gre za poklic, ki zahteva veliko znanja, sposobnost povezovanja različnih znanj in sledenja vsem novim naprednim tehnologijam. Dober
detektiv mora biti tako po znanju kot razmišljanju korak pred tem, kar preiskuje.
Intervju je pripravila Jerca Pavlič
Foto: Sašo Radej
