27. 9. 2024 - Lekarniški farmacevt je pogosto prvi zdravstveni delavec, na katerega se obračajo ljudje z zdravstvenimi težavami, kot je na primer bolečina, prebavne težave, težave s kožo. Vloga lekarniškega farmacevta je v takem trenutku izjemno pomembna, saj v posvetu lahko pomaga izbrati najprimernejše zdravilo in svetuje tudi o drugih ukrepih, ki pomagajo lajšati težave ter kako se izogniti neželenim učinkom zdravil.
Pomembno vlogo ima tudi Lekarniška zbornica Slovenije, njena glavna naloga je skrb za kakovostno, varno in učinkovito izvajanje lekarniške dejavnosti v Sloveniji. Zbornica ima pomembno vlogo tudi pri regulaciji in nadzoru ter spodbuja strokovni razvoj in vseživljenjsko učenje farmacevtov in farmacevtskih tehnikov. Mag. Darja Potočnik Benčič je na čelo zbornice stopila oktobra 2020 in je v svojem prvem mandatu uspešno krmarila organizacijo skozi številne izzive, obenem pa s svojo vizijo krepitve lekarniške stroke in uvajanja inovativnih storitev v zdravstvu pridobila podporo strokovne javnosti. V intervjuju z nami je razkrila svoje pretekle dosežke, kako vidi prihodnost lekarništva, pogled o sodelovanju različnih deležnikov v zdravstvu in načrte za prihodnost.
Ob svoji ponovni izvolitvi ste izrazili veliko zadovoljstvo. Kaj vam ta ponovna izvolitev pomeni?
Iskreno se zahvaljujem kolegom za izkazano podporo. Ponovna izvolitev je potrditev našega dosedanjega dela, dobrega sodelovanja in hkrati velika odgovornost. Naloga vodenja Lekarniške zbornice je izziv, a verjamem, da bomo tudi v prihodnje uspešno nadaljevali delo skupaj s sodelavci in člani zbornice v smeri krepitve lekarniške stroke ter zagotavljanja kakovostnih in varnih storitev za paciente.
Poudarjate, da boste tudi v prihodnje skrbeli za krepitev lekarniške stroke. Kaj so bili po vašem mnenju ključni dosežki vašega prvega mandata?
V preteklih štirih letih smo veliko dosegli na področju profesionalne avtonomije lekarniških farmacevtov in izobraževanja za pridobivanje novih kompetenc. Posebej bi izpostavila skrb za dostopnost do zdravil v obdobju splošnega pomanjkanja zdravil v vsej Evropi, uvedbo brezšivne skrbi na vseh treh ravneh izvajanja lekarniške dejavnosti, vključno s pregledom uporabe zdravil in aktivnostmi kliničnih farmacevtov v bolnišnicah, krepitev vloge farmacevtov svetovalcev in zagotavljanje magistralnih
zdravil, ki jih pripravljajo v lekarnah za najbolj ranljive skupine pacientov. Naše delo je bilo usmerjeno v zagotavljanje celovite farmacevtske obravnave pacientov ter zagotavljanje varnosti in kakovosti v lekarniški dejavnosti.
Če pogledamo nazaj, lahko vidimo, da se je lekarništvo zelo razvilo. Kako vidite prihodnost lekarniške dejavnosti v Sloveniji?
Lekarne v Sloveniji imajo izjemno pomembno vlogo v zdravstvenem sistemu, saj pacientom nudijo tako zdravila kot tudi strokovno svetovanje z vsemi storitvami, kij ih pacienti potrebujejo. V prihodnosti si bomo prizadevali za nadaljnji razvoj storitev, ki prinašajo dodano vrednost pacientom za zagotavljanje pozitivnih izidov zdravljenja z zdravili in dvig kvalitete življenja. Ob tem je ključno vlaganje v razvoj kadrov, razvoj specialnih znanj, financiranje specializacij ter priznavanje
ustreznega števila strokovnih delavcev v lekarnah. Z ustreznim številom farmacevtov bomo lahko še naprej zagotavljali kakovostno oskrbo pacientov in predvsem sledili njihovem potrebam, ki so zaradi staranja in sočasne uporabe več zdravil vedno večje.
Radi poudarite, da so lekarne in farmacevtski strokovni delavci dostopni. Pričakujete tu kakšne spremembe?
Res je, lekarne in lekarniški strokovni delavci so najbolj dostopni zdravstveni delavci. To se odraža v povečanem obsegu dela, saj se ljudje pogosto obračajo na farmacevte z vsemi svojimi zdravstvenimi in »tehničnimi« težavami. V Sloveniji imamo 351 lekarn na primarni ravni in 27 bolnišničnih lekarn, ki omogočajo dostopnost do zdravil in celovite farmacevtske obravnave tudi v manjših krajih. Prizadevali si bomo, da to mrežo obdržimo. Zelo pomembno za kakovostno oskrbo pacientov pa je tudi
sodelovanje z drugimi zdravstvenimi delavci z izobraževalnimi institucijami in mednarodnimi partnerji, da bomo še naprej sledili najboljšim praksam in jih prenašali v naše okolje.
Zagovarjate stališče, da brezšivna skrb pomeni pretok informacij za varno prehajanje pacienta med vsemi ravnmi zdravstva. Kako ocenjujete sodelovanje med različnimi deležniki v zdravstvu?
Sodelovanje med zdravstvenimi delavci je nujno za zagotavljanje celovite oskrbe pacientov, prav tako sodelovanje z resornim ministrstvom in drugimi institucijami, kot sta agencija za zdravila in zdravstvena zavarovalnica. V preteklih letih smo na tem področju dosegli velik napredek, zlasti s storitvami že omenjene brezšivne skrbi in klinične farmacije. Kljub temu pa vidim še veliko priložnosti za nadaljnje izboljšave. Pomembno je, da ostanemo odprti za nove ideje in sodelovanje.
Intervju je pripravila A. J.
Foto: Barbara Reya
