Lekarniška zbornica Slovenije postavlja v ospredje skrb za paciente ter ozavešča prebivalce o varni rabi zdravil. Nenazadnje pa je zaslužna tudi za razvoj lekarn in široko mrežo njihovega delovanja, saj so lekarne prisotne tudi v manjših krajih. Kot pravi naša sogovornica, predsednica mag. Darja Potočnik Benčič, Lekarniška zbornica Slovenije opravlja strokovne nadzore s svetovanjem, izvaja pripravništvo in specializacije, organizira strokovna izpopolnjevanja in izobraževanja. Prav tako sprejema Kodeks lekarniške deontologije, podaja mnenje o podelitvi koncesije, vodi register farmacevtskih strokovnih delavcev pri izvajalcu lekarniške dejavnosti, podeljuje, podaljšuje in odvzema licence magistrom farmacije in vodi evidence o izpolnjevanju pogojev za podeljevanje ter podaljševanje licenc.
Lekarniška zbornica Slovenija praznuje 30-letnico. Kaj tako visok jubilej pomeni za vas?
30 let Lekarniške zbornice Slovenije ni samo lep jubilej, ampak ima velik pomen za razvoj slovenskega lekarništva, za našo državo in državljane. Ocenjujem, da imamo pri nas dobro urejeno lekarniško dejavnost, vključno z lekarniško mrežo. Hvaležni smo vsem zaposlenim v lekarnah, ki skrbijo za redno in pravočasno preskrbo prebivalstva z zdravili in svetujejo o primerni in pravilni rabi zdravil, medicinskih pripomočkov in izdelkov za ohranjanje zdravja.
V okviru praznovanja je potekala slavnostna akademija na kateri je bil prisoten tudi predsednik države Borut Pahor, ki je dejal, da so lekarne v zdravstvu izjemnega pomena za slovenske paciente in slovensko zdravstvo in da ne bi smele biti samoumevne. Kako to komentirate?
Strinjam se z njim in dodajam, da smo v zadnjih 30. letih dobili skoraj 200 novih lekarn in imamo enega najbolj razvitih in urejenih lekarniških sistemov v Evropi. Z mrežo zagotavljamo dostopnost do zdravil, medicinskih pripomočkov, izdelkov za ohranjanje zdravja in lekarniških storitev tudi v manjših krajih. S sprejetjem novega zakona o lekarniški dejavnosti pa smo v ospredje postavili lekarniške storitve za paciente, strokovno neodvisnost farmacevtskih strokovnih delavcev ter merila za
lekarniško mrežo. Najbolj pomembno pa je to, da se posvetimo vsakemu pacientu posebej, da zagotovimo pravo zdravilo pravočasno, ponekod tudi 24 ur na dan, in tako prispevamo pomemben delež k pozitivnim izidom zdravljenja.
V tem času ste z različnimi dejavnostmi poskrbeli tudi za to, da so farmacevti in lekarnarji postali veliko bolj povezani, večkrat podajo svoja mnenja in so bolj medijsko izpostavljeni. Kako vam je to uspelo?
Javnosti preko medijev ozaveščamo o pomenu zdravja in zdravega načina življenja, varni uporabi zdravil, dostopu do zdravil ter farmacevtski obravnavi pacientov. Velik poudarek dajemo tudi področju javnega zdravja. Pomemben napredek v stroki je prineslo tudi strokovno glasilo Lekarništvo, ki izhaja že 50 let in ga izdaja Lekarniška zbornica Slovenije. Je dragocen vir za vse zaposlene v lekarniški dejavnosti in hkrati ostajajo pomembni mejniki razvoja zapisani za zgodovino. Je sodobna revija z
več tisoč naklade, v kateri lahko beremo tudi novice z mednarodnih srečanj, pa tudi o novostih na zakonodajnem področju. Nenazadnje javnost tudi ozaveščamo s pomočjo najbolj branih in gledanih medijev, kjer podajamo nasvete za zdravljenje in lajšanje težav ter preventivo.
Organizirali ste tudi okroglo mizo z naslovom Lekarniška dejavnost – pogled v prihodnost. Katerim temam ste namenili največ pozornosti in kakšni so zaključki okrogle mize?
Osrednji tematiki sta bili uspešno uvajanje novih lekarniških storitev in razvojni potencial lekarniške dejavnosti. Lekarniška dejavnost se mora prilagajati trendom oziroma potrebam pacientov, saj se pojavljajo novi pristopi pri zdravljenju z zdravili. Velja tako za zaposlene v t. i. javnih kot v bolnišničnih lekarnah. Na okrogli mizi smo spoznali, kakšni so trendi v lekarništvu po Evropi, kakšne storitve nudijo evropski lekarnarji, s kakšnimi izzivi se soočajo in kako se je cepljenje v
lekarnah izkazalo kot zelo dober ukrep v vseh evropskih državah, kjer cepljenje izvajajo tudi lekarniški farmacevti. Vsekakor se nam zdi pomembno, da lekarne uvajajo tudi nove storitve, ki bi pomagale prebivalcem pri zdravljenju. Po moji oceni je bilo v zadnjem času najbolj pomembno to, da so lekarne v časi epidemije ostale ves čas dostopne. V prihodnosti pa moramo misliti tudi na starejše, ki so najbolj ogrožena populacija, zato jim moramo omogočati dostop do zdravstva, vključno z zdravili.
Kakšni so vaši cilji v prihodnje?
V prihodnje želimo na prvo mesto postaviti prepoznavnost in uveljavitev stroke v slovenskem zdravstvenem sistemu z vsemi svojimi potenciali. Zaposleni v lekarnah so predani svojemu delu in skrbi za paciente, zelo dobro sodelujejo tudi z vsemi zdravstvenimi delavci. Načrtujemo razvoj novih storitev za kronične bolnike, kot je farmakoterapijski pregled, pregled uporabe zdravil, svetovanje in spremljanje pacientov ob uvedbi nove terapije, brezšivna skrb. Po vzoru držav EU si želimo
uvesti storitev, ki bi omogočala predpisovanje zdravil s strani farmacevtov, a nas do tja čaka še dolga pot. Dodano vrednost pa vidimo tudi v uvedbi cepljenja v lekarnah, kjer bi lahko z izvajanjem sezonskega cepljenja proti gripi prispevali k dvigu precepljenosti in s tem k javnemu zdravju. Ocenjujem, in sicer na podlagi izkušenj držav EU in Anglije, da bi financiranje novih lekarniških storitev in s tem povezana kadrovska okrepitev, prispevala k stabilnosti zdravstvenega sistema in okrepilo
lekarniško dejavnost. Pacienti prav tako potrebujejo nove (kognitivne) storitve lekarniške dejavnosti, ki pa morajo slediti potrebam pacientov in zdravstvenega sistema. Tudi izobraževalni programi morajo slediti potrebam in pospeševati razvoj in uvajanje novih storitev na vseh treh nivojih zdravstva, kar vključuje dodiplomsko izobraževanje, vseživljenjsko učenje ter dostopnost specializacij za magistra farmacije. Prav tako pa je za implementacijo novih storitev nujno tudi sodelovanje z vsemi
deležniki v zdravstvenem sistemu, zlasti z zdravniki, zdravstveno zavarovalnico in ministrstvom za zdravje.
Zavzemate se tudi za to, da bi morali vsi kronični bolniki, zlasti tisti s polifarmakoterapijo, imeti pravico do pregleda uporabe zdravil. Zakaj je to tako pomembno?
Z opolnomočenjem pacientov bi zagotovili večjo varnost uporabe, boljše izide zdravljenja in manj odpadnih zdravil. Imajo pa pacienti zdaj že nekaj let pravico do storitve farmakoterapijski pregled, ki ga po napotitvi osebnega zdravnika izvajajo farmacevti specialisti v ambulantah zdravstvenih domov. Na osnovi celotne pacientove zdravstvene dokumentacije farmacevt pripravi priporočila za zdravnika. V okoljih, kjer storitev izvajajo v večjem obsegu, se lahko pohvalijo z dobrimi rezultati,
dobrim sodelovanjem zdravnikov in farmacevtov in z zadovoljnimi pacienti.
Intervju je pripravila Jerca Pavlič.
