Naš najhitrejši kolesar Eduard Žalar je po 22. letih postavil nov slovenski in osebni rekord v dirkališčnem kolesarjenju v šprintu, s časom 10,762 sekunde. S tem je presegel dosedanjega, ki je znašal 10,905 sekunde. Najhitrejši Slovenec na kolesu se kot edini v Sloveniji profesionalno že dve leti in pol ukvarja z dirkališčnim kolesarjenjem. V tem času je v dirkališčnem kolesarstvu na državnem prvenstvu dosegel tri medalje. Ob začetku kariere je osvojil srebro v šprintu ter bron in zlato v vožnji na 1000 metrov. Leta 2021 je bil tudi uradno najhitrejši šprinter na 200 metrov pri nas. V intervjuju nam je razkril, da si želi nastopiti tudi na olimpijskih igrah naslednje leto v Parizu.
Postavili ste nov slovenski rekord po 22. letih v dirkališčnem kolesarjenju. Iskrene čestitke. Kakšen občutek je to?
Hvala lepa. Vesel sem uspeha, predvsem pa je to posledica izredno trdega dela in treningov v zadnjih dveh letih. Postavljen državni rekord mi daje še večji zanos za nadaljnja tekmovanja in moč pri premagovanju težkih nasprotnikov. Sicer rekord sam še nič ne pomeni, s stališča spremljanja napredka razvoja športnika, pa je dobra motivacija.
Kakšno tekmovanje je to?
To je tradicionalna prednovoletna dirka, ki jo imenujemo Track cycling challenge in je potekala na švicarskem velodromu Tissot. Gre za mednarodno uveljavljeno dirko najvišje kategorizacije, katere se udeležujejo največja svetovna imena dirkališčnega kolesarjenja. Dejansko predstavlja prvo pomembno mednarodno dirko sezone dirkališčenga kolesarjenja. Za evropske tekmovalce je neke vrste generalka, tja pa se bom vrnil že februarja , ko bo potekalo evropsko prvenstvo.
To je bila prva stopnička kvalifikacij za olimpijske igre. Koliko tekem vas še čaka?
Tako je, to je bila v bistvu prva mednarodna dirka sezone dirkališčnega kolesarjenja. V tem sklopu bo 13 tekem, kjer bom zbiral točke za olimpijske igre v Parizu leta 2024. Moja volja in želja sta, da naslednje leto, poleg ostalih tekem, nastopim tudi tam.
Izgleda, da so pred vami še naporni dnevi. Kako izgleda priprava na tekmo in olimpijske igre?
Treninge imam z zvrhano mero discipline na velodromu trikrat tedensko. Kljub temu pa ne morem trenirati kot absolutni profesionalec, saj se soočam s slabšimi razmerami na velodromu, poslovnimi obveznostmi, ipd.
V bistvu je ta šport pri nas še dokaj neznan. Vi pa ste ravno s tem prispevali k njegovi večji prepoznavnosti.
Tako je. Upam in želim si, da bom lahko z dosežki prispeval k večji prepoznavnosti tovrstnega kolesarjenja. Mogoče se bodo s tem spremenili tudi pogoji za treniranje, ki so sedaj za slovenske razmere dokaj mačehovski.
Ali imamo v Sloveniji samo en velodrom? Omenjali ste neverjetno težke okoliščine treningov. Zakaj je temu tako?
Tako je, v Sloveniji imamo samo eno vadbišče, imenovano velodrom ali oval. Nahaja se v Češči vasi pri Novem mestu. Poleti nam je zaradi šotora izredno vroče (temperatura namreč doseže tudi do 40 ⁰C). Tudi pozimi je zelo mrzlo, saj ne moremo samo zaradi ene ali dveh oseb, ki vadijo, ogrevati prostora. Stroškovno si tega ne moremo privoščiti, zato v trenutnih razmerah treniram na zelo nizkih temperaturah. Ker je tako mrzlo, se med pavzo pokrijem z odejo in grem trenirati naprej.
Kako izgleda dirkališčno kolesarjenje? Kje ste dobili opremo?
Velodromski šprint je kraljevska kolesarska šprinterska disciplina in je eden bolj razburljivih športov, ki je sicer v Sloveniji nepoznan. Prav iz tega razloga sem moral kolo in opremo pripeljati iz tujine. Pri tem športu mi je najbolj zanimivo to, da lahko kolesarji dosežejo hitrost tudi preko 70 kilometrov na uro, medtem ko se vozimo v krogih po velodromu.
Posebnost pa je tudi kolo, ki je malo neobičajno. Kako bi ga lahko opisali?
Kolo za dirkališčno kolesarjenje je kot formula 1 med kolesi. Nima zavor, premore neposreden prenos in ima le eno prestavo. Tehta približno 8 kilogramov, na posameznih mestih pa je krepko ojačan, da lahko vzdrži vse sile in pospeške. Narejen je iz karbona, oblika pa še dodatno poskrbi za njegovo aerodinamičnost.
V prihodnosti vam želimo veliko sreče in upamo, da vas vidimo nastopiti na olimpijskih igrah prihodnje leto.
Intervju je pripravila Sara Rančigaj.
