19. 2. 2025 - Vloga Ofelije v baletu Hamlet je izjemno zahtevna in hkrati fascinantna. Emilie Gallerani Tassinari bo v tej klasični zgodbi o ljubezni, izgubi in tragediji oživila enega izmed najbolj zapletenih ženskih likov. Njena interpretacija Ofelije obljublja, da bo občinstvo popeljala na čustveno potovanje, ki se dotika globokih tem človeške narave. Kot pravi v intervjuju, je zagotovo največja lekcija, ki se je lahko naučimo od Ofelije, ta, da moraš odločitve sprejemati sam in da podložnost ter poslušnost nista vrlini.
Kakšne so posebnosti vaše interpretacije Ofelije v baletu Hamlet?
Moje videnje lika Ofelije je, da gre za mlado, inteligentno in kulturno dekle, ki je izjemno predano svojemu očetu Poloniju. Njena podreditev je zame ključni trenutek tega lika, ki jo pripelje do tragičnega epiloga. V Hamletu se Ofelija pojavi v nekaj, a zelo pomembnih prizorih. To dejstvo me je spodbudilo, da bolje orišem njene značilnosti. Ta vloga vključuje zelo tehnično zahtevna Pas de deux in Solo, a njen ključni trenutek je njen konec. Rada bi, da se občinstvo hipnotizirano
potopi v njeno bolečino, ki se zdi tako sladka zaradi lepote njene smrti: njeno življenje je bilo vzeto, posuta s pisanimi rožami in z njenimi melodičnimi pesmimi je bila položena ob vodo.
Kako se spopadate z Ofelijinimi čustvenimi stiskami in tragedijo? Kako se počutite, ko plešete v tako čustveno nabitem delu?
Med predstavo Ofelija prehaja skozi več različnih stopenj svoje duše: od čiste zaljubljenosti v princa Hamleta do vabe, da vohuni za svojim ljubimcem za kralja Klavdija. Ko Hamlet odkrije igro Polonija (Ofelijin oče in kraljev svetovalec), jo obtoži nezvestobe. Njegove besede, v kombinaciji z razočaranjem zaradi ljubezni in smrtjo njenega očeta, jo pripeljejo do norosti in samomora. Tisto, kar našo umetnost dela resnično posebno, je, da lahko vsa ta čustva interpretiramo zgolj z gibanjem, ob
čudovitih notah Čajkovskega in Saint-Saënsa. Zaradi koreografske moči tega baleta čutim vsa čustva tega lika, vendar je moja naloga tudi to, da ohranjam stalno pripravljenost na izvedbo, saj bo to ustvarilo nežen pridih njenega značaja.
Kako pomembna je vaša telesna govorica pri upodabljanju Ofelije?
Ta vloga mi resnično daje priložnost, da rastem kot umetnica. Iskanje popolnega giba telesa za opis vseh njenih občutkov zahteva veliko tehnične prakse in umetniškega raziskovanja. Kot nam vedno pravi koreograf Leo Mujić, je edini način za prenos čustev in definiranje naših likov, v mojem primeru Ofelije, zavrnitev čistega in poštenega klasičnega baletnega dela, ki mu sledi prava umetniška izbira. V tej produkciji se vse vrti okoli resničnih čustev, zato je moj cilj predstaviti Ofelijo kot
človeško bitje z vsemi naravnimi reakcijami, ki jih prinašajo te dramatične okoliščine. Zelo sem vesela, da me med mojim procesom vodijo naši največji umetniki: Rita Polacchi (baletna mojstrica), Tjaša Kmetec (Gertruda), Kenta Yamamoto (Hamlet), Filip Jurič (Klavdij), Balint Bauscher (dramaturg in asistent koreografa) ter sam Leo Mujić, ki mi nenehno dajejo prispevke in z menoj delijo vse svoje znanje, izkušnje in strast.
Kako se vaša vloga povezuje s Hamletom in njegovimi konflikti?
Ofelija in Hamlet sta se imela rada, kar je prispevalo k Ofelijinemu duševnemu zlomu in omogočilo občinstvu, da vidi, kako se je Hamlet v resnici počutil ob njeni smrti. Hamlet je ena izmed najbolj mistificiranih iger, polna negotovosti v ozadju zapleta. Tako sva se s partnerjem Kento Yamamotom (Hamlet) med prizorom, ko Hamlet zanika, da bi kdaj ljubil Ofelijo, odločila opravičiti njegova dejanja, saj se je delal norega, da bi jo zaščitil. V istem prizoru, ki ga imenujemo "knjiga Pas de
deux", bo Ofelija povedala Hamletu, da nosi njegovega otroka, kar bo vodilo v njegovo popolno neobdelanost in jo usmerilo v prvo fazo njene norosti.
Kakšno sporočilo želite prenesti občinstvu skozi lik Ofelije?
Zagotovo je največja lekcija, ki se je lahko naučimo od Ofelije, da moraš odločitve sprejemati sam in da podložnost ter poslušnost nista vrlini. Vse interpretacije ostajajo osebne, toda tisto, kar bi radi delili z našim občinstvom, je čustvena moč te produkcije. Vsak od nas ima posebno vlogo, a uspeh tega baleta zagotavljamo vsi skupaj. Ta balet sem si prvič ogledala v Narodnem gledališču v Zagrebu, kjer sta prelepa Rieka Suzuki in Takuya Sumitomo igrala Hamleta in Ofelijo. Moj cilj bo, da
naši gledalci začutijo enako čustveno vpletenost, kot sem jo jaz občutila ob gledanju teh neverjetnih umetnikov.
Intervju je pripravila Kreativna baza.
Foto: Darja Štravs Tisu
