Značilna fraza, ki jo je na delovnem mestu slišal praktično vsak. Morda smo jo izrekli tudi sami − večkrat. Kar poleg pogostosti v vsakdanjiku še posebej boli, je dejstvo, da se večina akterjev tega sploh ne zaveda. Vse to je le vrh ledene gore, kar poznamo v obliki napadalne komunikacije oziroma prepirov, konfliktov in »čustvenih izpadov«. A Javor Škerlj Vogelnik verjame, da gre za rešljivo težavo. Kot trener nenasilne komunikacije številne posameznike in podjetja uči aktivnega poslušanja, sočutja in samozavedanja. Skratka, asertivne komunikacije in čustvene inteligence. »Zavedati se moramo, da ni absolutno "prav" ali "narobe", temveč so vsa stališča zgolj izrazi naših potreb,« je prepričan Javor Škerlj Vogelnik, certificirani trener nenasilne komunikacije.
Izrazi »Res si nesposoben«, »Pazi se me, če tega ne narediš«, »Spet si vse zafrknil« so del našega vsakdanjika in primeri verbalnega nasilja. Najdemo ga povsod oziroma povsod najde nas. Kaj pa je nenasilna oziroma asertivna komunikacija, za katero ste specializirani?
Gre za globalno uveljavljen pristop, ki ga je razvil ameriški psiholog Marshall Rosenberg. Obravnava širok spekter človeškega vedenja, delovanja in komunikacije ter mišljenjskih vzorcev in uporabe moči. Učimo pa se razlikovanja med dvema vrstama jezika. Prva vrsta je tako imenovani šakalji jezik. To je jezik obtoževanja, krivde, postavljanja »diagnoz«, kaznovanja, groženj, evalvacij. Ta jezik se je razvil v zadnjih 10000 letih in je vsem poznan, večkrat ga razumemo kot edini možen jezik,
ki se nam zdi naraven, vendar to ne drži.
Kateri jezik pa je potem njegovo nasprotje?
Drugi jezik je tako imenovani žirafji jezik oziroma jezik življenja. Govorimo o jeziku občutkov in potreb ter čustveni inteligenci. Vsi ljudje imamo v svojih telesih določene občutke oz. emocije, ki so lahko kazalci do naših zadovoljenih ali nezadovoljenih potreb. Ko je torej govora o jeziku nenasilne komunikacije, preprosto govorimo o jeziku, ki je na neki način vsem ljudem blizu. Vsi ljudje delimo enake potrebe, ki so univerzalne. To so predvsem potrebe po slišanosti, upoštevanosti,
videnosti, učinkovitosti, ljubezni, spoštovanju, enakovrednosti, integriteti in tako dalje.
Naj vas malce izzovem na praktičnem primeru. Kaj lahko naredimo v primeru, če otrok ugovarja in nas razjezi, da to ne privede do nasilne komunikacije?
Na žalost je veliko interakcij z otroki ne le neučinkovitih, ampak tudi škodljivih. Kričanje, grožnje, izsiljevanje in kritika so v domovih precej bolj pogoste, kot bi morale biti. Tega se v večini sploh ne zavedamo. Težava je tudi v tem, da zaradi pomanjkanja znanja komunikacije in čustvene inteligentnosti, začnemo z obtoževanjem drug drugega, zahtevami in grožnjami. Najbolj je torej pomembno zavedanje, da v situaciji ostanemo mirni in jasno izrazimo svoje potrebe.
Po duši ste umetnik. Med drugim ste tudi glasbenik, ki ustvarja avtorsko glasbo.
Glasba je zelo pomemben del moje umetniške plati. Začelo pa se je, ko sem po študiju in večletnem poučevanju smučanja in deskanja na valovih ter številnih potovanjih leta 2008 odšel v London, z namenom snemanja svojega prvega glasbenega albuma Made a Promise. Pod umetniškim imenom Pan sem tako posnel dva glasbena albuma in izdal pesniško zbirko Bohinjske himne, ki sem jih posvetil pravljičnim navdihom narave. Redno tudi izvajam glasbena popotovanja oziroma meditativne koncerte.
Sicer pa ljudje lahko dobijo več informacij o vas na vaši spletni strani. Ali boste v bližnji prihodnosti organizirali kakšne delavnice?
Že septembra organiziram dve delavnici. Od petka, 15. septembra, do nedelje, 17. septembra, bo uvodna delavnica, ki se osredotoča na vpliv čustvene inteligence na komuniciranje. Teden pozneje, od petka, 22. septembra, do nedelje, 24. septembra, pa bo delavnica za nabiranje vodstvenih komunikacijskih veščin. Konec oktobra, natančneje med 20. in 22. oktobrom, bom ponovno organiziral uvodno delavnico s poudarkom na vplivu čustvene inteligence na komunikacijo. Načrtujem tudi organizacijo
nadaljevalne delavnice, a več o tem kmalu.
Intervju je pripravila Jerca Pavlič
