20. 11. 2024 - Stanovanjski sklad Republike Slovenije je predstavil publikacijo Živim v lepi in sodobni soseski, ki obravnava stanovanjsko problematiko v Sloveniji. Publikacijo sta zasnovali in uredili arhitektki Maja Ivanič in Špela Kuhar, v njej pa predstavili dobre prakse v načrtovanju sodobnih bivalnih okolij v soseskah z najemnimi stanovanji. Knjiga prinaša podrobnejši vpogled v projekte Novo Brdo in Dolgi most v Ljubljani ter Pod Pekrsko gorco v Mariboru. Z avtoricama smo se pogovarjali o ozadju nastanka knjige.
Zakaj in kako ste pristopili k snovanju publikacije Živim v lepi in sodobni soseski?
Maja Ivanič: Poudariti sva želeli, da kakovostno bivanje ni zgolj osebna izbira, ampak nujen družbeni standard, če želimo imeti produktivno družbo. S širšo javnostjo sva želeli deliti, kako pomembno je premišljeno načrtovanje stanovanjskih sosesk in kako lahko premišljeno zasnovana arhitektura aktivno prispeva k bolj dostopnemu in kakovostnemu bivanju v Sloveniji.
Špela Kuhar: Publikacija odpira pogled v proces načrtovanja in uporabe. Predstavljeni projekti so dober primer, kako lahko arhitektura in urbana zasnova izboljšata življenje različnih skupin ljudi, predvsem tistih, ki si zaradi ekonomske situacije ne morejo privoščiti nakupa novega stanovanja. Prepričani sva, da je ustvarjanje kakovostnih bivalnih prostorov v interesu širše javnosti, saj prispeva k stabilnosti družbe in njeni socialni povezanosti.
V knjigi so predstavljeni tudi odziv stanovalcev na nove soseske. Kakšni so?
Špela Kuhar: Povratne informacije stanovalcev so večinoma pozitivne. Cenijo dostopnost in funkcionalnost bivalnih enot ter kakovostne zunanje ureditve. Seveda pa so med odzivi tudi konstruktivne kritike tako glede zasnov in izbire materialov kot same izvedbe. Upava, da bodo kot smernice koristile SSRS in načrtovalcem pri zasnovi in gradnji prihodnjih sosesk.
Maja Ivanič: Stanovalci smiselno razmišljajo o trajnostni zasnovi. Kritizirajo izpostavljene fasade, balkone in terase brez nadstreškov. Predlagajo pa senčenje južnih fasad z drevjem, balkonske niše, ki zagotavljajo intimnost in obenem senčijo zunanje in notranje površine. Za mnoge stanovalce je občutek varnosti in zasebnosti ključen, zato upava, da bodo načrtovalci novih sosesk v prihodnje temu vidiku namenili še več pozornosti.
Stanovanjska problematika se razlikuje med državami in obdobji. Kako bi opisali trenutne izzive v Sloveniji?
Maja Ivanič: Trenutni izziv v Sloveniji je predvsem dostopnost stanovanj, še posebej za mlade in ranljive skupine, ki so na trgu pogosto zapostavljene. Rešitev sta večje število javnih najemnih stanovanj in kakovostna obnova obstoječega stavbnega fonda. Dober in trajnosten je primer prenove stanovanjskih sosesk v Bordeauxu v Franciji: arhitekta Lacaton & Vassal sta namesto rušitev predlagala rešitev z dodanimi zunanjimi balkoni in tako prej nekakovostna stanovanja spremenila
v sodobna in zaželjena domovanja. Potrebujemo torej sistem, ki ni zgolj tržno usmerjen, ampak tudi socialno občutljiv.
Špela Kuhar: Dodaten izziv je usklajevanje sodobnih gradbenih standardov z okoljskimi zahtevami. Projekti, predstavljeni v publikaciji, v veliki meri upoštevajo trajnostne pristope, kot so energetska učinkovitost, uporaba trajnostnih materialov in vključevanje zelenih površin, kar vse pomembno vpliva na dolgoročno kakovost bivanja.
V današnjem času se veliko govori o trajnosti. Kaj pomeni trajnost v načrtovanju sodobnih stanovanjskih sosesk?
Maja Ivanič: Trajnost oziroma energetska učinkovitost je predvsem v dobrem razmisleku o tem, kako umestiti objekt v prostor, da ne zmanjšujemo kakovostnih kmetijskih površin in naravnega prostora, kako objekt orientirati, da bo naravno osončen in prezračevan, kaj bodo stanovalci videli skozi okna svojih stanovanj, katere materiale uporabiti, da bo življenjski cikel stavbe dolgotrajen, vzdrževanje pa enostavno,... Razumeti in spoštovati je potrebo geografski, kulturni in
socialni kontekst, sosednje obstoječe zazidave in okoliško naravo.
Špela Kuhar: Kot že rečeno, zelo pomemben trajnostni vidik je tudi revitalizacija, ki bi morala postati prva izbira pri zagotavljanju novih stanovanj, torej prenova pred novogradnjami. V Sloveniji je veliko obstoječega stavbnega fonda, ki bi ga lahko z različnimi spodbudami in primerno zasnovanimi politikami prenovili tudi za namen najemne stanovanjske gradnje.
Kako so pri projektih sodobne najemne stanovanjske gradnje vključene potrebe ranljivejših skupin (mladi, upokojenci, invalidi …), ki so med glavnimi uporabniki javnih najemnih stanovanj?
Špela Kuhar: Zelo pomembno je, da so v soseskah na razpolago fleksibilni skupnostni prostori, ki jih stanovalci lahko souporabljajo bodisi za sestanke, praznovanja, delo in prostočasne dejavnosti. Enako pomembni so zunanji prostori, ki morajo upoštevati vse naštete skupine. Vse prevečkrat se pozabi na potrebe najstikov. Stanovanja, ki jih arhitekti načrtujejo za Stanovanjski sklad RS, so primerna tudi za gibalno ovirane osebe. V stavbah so dostopni vhodi in dvigala ter dovolj
široki hodniki.
Maja Ivanič: Prostorska prožnost stanovanj omogoča prilagoditve različnim potrebam stanovalcev – od mladih družin do starejših pa tudi prilagoditve različnim življenjskim obdobjem stanovalcev.
Intervju pripravila: T. Č.
Foto: Borut Cvetko/Mediaspeed
