18. 3. 2025 - Marko Letonja, mednarodno uveljavljen dirigent in umetniški vodja filharmonije v Bremnu, se pripravlja na vodenje predstave Opera za tri groše, koprodukcije SNG Drama Ljubljana in SNG Opera in balet Ljubljana. To ni le parodija na klasično opero, temveč edinstvena zmes dramskega in glasbenega gledališča, ki je postavila temelje novemu žanru. V pogovoru se Letonja osredotoča na pomen Weillove glasbe, izzive pri delu s pevci-igralci ter ohranjanje izvirne orkestracije.
Opera za tri groše velja za eno izmed najbolj znanih del slovitega nemškega dramatika Bertolta Brechta, a najbrž brez glasbe Kurta Weilla ne bi dosegla takšnega uspeha, kot ga je doživela že ob krstni izvedbi leta 1928. Kako vi kot dirigent vidite doprinos Weillove glasbe, ki vključuje elemente jazza in plesne glasbe, h končni podobi in uspehu Opere za tri groše?
Verjetno tega dela ne bi bilo, če Brecht in Weill ne bi bila idealen kreativni par. Zame gre pri tej »literarni nekrofiliji«, kot je Opero za tri groše označil kritik premiere, za idealno zlitje glasbe iz obdobja Weimarske republike, operete, opere ter celo sejemske glasbe. Iz starih elementov nastane nekaj novega, kar ni ne družbena kritika, ne musical, ne konvencionalna burleska, ter seveda predvsem ne Beraška opera.
Kako pomembna je pri tem delu orkestracija? Ostajate pri izvirni orkestraciji ali gre za drugačno zasedbo?
Ostajamo pri izvirni orkestraciji.
Tokrat sodelujete s pevci, ki so zagotovo glasbeno nadarjeni, a vendarle prvenstveno igralci. Je to za vas kot dirigenta izziv? Kako poteka tovrstno sodelovanje?
Nobene razlike ni.
Intervju je pripravila Kreativna baza.
Foto: Darja Štravs Tisu
