24. 9. 2024 - Priljubljena operna pevka, altistka Mirjam Kalin, tokrat v Verdijevi operi Falstaff navdušuje z vlogo gospe Quickly. Navkljub dolgoletni karieri, ki so jo zaznamovale drzne odločitve in očarljive predstave, Mirjam razkriva, da ji prav ta vloga predstavlja poseben izziv in je ena izmed zahtevnejših, s katerimi se je srečala v svoji veličastni karieri. Falstaff, kot poudarja Mirjam, še zdaleč ni preprosta opera; prikazuje globino in kompleksnost, ki ju lahko doseže le pravi mojster. Razmišlja tudi o pomenu humorja, tako v operi kot v življenju, saj meni, da je smeh nujen za premagovanje življenjskih izzivov.
Kakšni so vaši dosedanji vtisi o Verdijevem Falstaffu?
Falstaff je opera, ki je zelo posebna, drugačna od drugih Verdijevih del. Pogosto so mu namreč očitali, da so njegove melodije preveč enostavne, s to opero pa je dokazal, da je pravi mojster. Melodije vsekakor niso enostavne, tudi teksta je ogromno, vendar vse »klapa«. V operi je veliko karakternih vlog, vse se odvija zelo hitro, tudi tekst je v tem kontekstu zelo pomemben. V operi ni nekih tipičnih arij kot v drugih Verdijevih delih, to je bolj ansambelska opera. Izjema je vloga Falstaffa,
vendar mora tudi on v opero vnesti spremembo razpoloženja. Vse skupaj je zelo igrivo in zanimivo, ampak tudi zelo težko. Na koncu vedno zmanjka časa. Zdi se mi, da bi za to opero potrebovali vsaj tri mesece intenzivnega skupnega dela, da se glasba res usede v srce in dušo, da ne razmišljaš, ampak samo bruhaš iz sebe. Načeloma pa mislim, da smo vse skupaj dobro zastavili.
Bi morda lahko izpostavili kakšne teme v Falstaffu, ki se vam zdijo danes še posebej aktualne?
Opera je klasično postavljena, režiser ni iskal nekih strašnih paralel s sedanjim časom. Gre bolj za brezčasnost opere; namesto zunaj smo v cirkusu, namesto v vili, smo v pralnici. Ampak to so malenkosti, ni neke revolucije. Zdi se mi, da se danes želi za vsako ceno nekaj modernizirati in iskati paralele v sodobnem svetu. Lahko jih sicer najdemo, vedno pa ne. V umetnosti je vedno tako. Z neko določeno stvarjo se lahko poistovetiš, z drugo se absolutno ne moreš. Jaz sem recimo premišljevala o
gospe Quickly in celotnem zapletu te zgodbe. Če pogledam današnji svet in si poskušam zamisliti, da bi se našle štiri prijateljice in ugotovile, da jih je neki moški okrog prinesel, zato bodo združile skupne moči in šle proti njemu … Tega danes ni! Vsaka bi rekla, da to ni njen problem, češ on je na takšnem in takšnem položaju, in se s tem ne bo ukvarjala. Takšen zaplet, kot je v tej operi, je danes praktično nemogoč. To je v bistvu vse tako naivno, luštno …, ampak če res poskušam povleči
paralele, je kaj takega danes že skoraj pravljica.
So morda kljub temu kakšne teme, ki izhajajo iz značajskih potez ljudi in ki so aktualne tudi danes?
To intrigantstvo je vsekakor vedno aktualno, a na drugačen način. To, da se danes ljudje združujejo po interesih in plačujejo na različne načine, ne samo z denarjem, temveč še s čim drugim, to je tudi nekaj, kar lahko implementiraš v vsako družbo, v vsako dobo. Podobno je tudi s karakterji ljudi. Vedno se najdejo takšni, ki so dobrodušni, pa tisti, ki so neumni ali preveč naivni. Tukaj se lahko vedno najdeš.
Kako se pripravite na komično vlogo, kot je gospa Quickly, v primerjavi z dramskimi vlogami?
Jaz sem od Verdija v glavnem prepevala zahtevne, dramske parte. To je prvi njegov komičen lik, s katerim sem se do sedaj srečala. V tej vlogi zelo uživam. Vloga je po eni strani zelo zabavna, po drugi pa moram reči, da mi predstavlja poseben izziv. Ogromno je teh drobnih not in zame, ki imam malo težji glas, je to kar zahtevno. Tudi leta že imam svoja, tako da bom potrebovala kar veliko koncentracije in volje, da bom to izpeljala najbolje možno oziroma tako kot si sama želim. Človek vedno
išče svojo drugo plat. Sama sem običajno našla sebe bolj v teh dramskih partijah, ker sem iskala svoj drugi pol. Mogoče mi je zato ta vloga še toliko večji izziv, saj moram paziti, da ne pretiravam, da je ravno prav komedija. Zanimivo je, da se moramo komičnih vlog pravzaprav lotiti zelo resno. Če je humorja preveč ali če je ta preveč na prvo žogo, lahko vse skupaj izpade groteskno. V tej vlogi je tudi ogromno dvogovorov, ogromno oponašanja drugih oseb, ko pripovedujem zgodbo. Pri tem
moramo biti zelo precizni, paziti moramo tudi na spremembo glasu, da se ve, koga oponašamo, kaj počnemo.
Jaz sem sicer človek, ki zna razlagati in opisovati dogodke, ampak to v glasbi zapeti, je pa težje. Pri tej operi, ki je, kot že rečeno, drugačna od drugih Verdijevih oper, je pomembno, da prinesemo ljudem besedilo in karakter. Besedila je ogromno, tako da je to zelo zahteven študij. Zelo smo odvisni tudi od sopevcev, pogosta so prehajanja od enega do drugega, veliko je hitrih sprememb dogajanja, razpoloženj. Ni enostavno. To je vsekakor ena težjih stvari, ki sem jih kdaj delala. V tem trenutku nas sicer čaka še veliko dela, upam pa, da bomo na koncu to tako izpeljali, da bomo vsi ponosni in bomo tudi občinstvo zadovoljili ter ji tega Falstaffa ponudili kot neke vrste sprostitev, nekaj lepega. Včasih je fino, če se samo prepustimo glasbi in besedilu. Verdi je vse tako resno napisal, kako naj bi se vsi ti liki obnašali. Mogoče je ravno zato dobro, da se temu preprosto prepustimo in uživamo.
Kakšno vlogo ima sicer humor v vašem vsakdanjem življenju in kako se to odraža v vaših nastopih?
Sama po sebi sem zelo vesel človek in dostikrat znam žalostne trenutke ali situacije v življenju obrniti na neko veselo plat, saj sem večna optimistka. Tudi nad človekom ali nad družbo ne obupam in zlepa ne vržem puške v koruzo. Brez humorja ne vem, kako bi človek preživel vse te stvari, ki se dogajajo. Zdrav humor v zdravem duhu, so včasih rekli. Jaz mislim, da si človek marsikaj olajša in prihrani marsikatero bolezen, če zna stvari obrniti na humor. Ne vedno, ker določene stvari moramo
vseeno prečistiti, toda lažje se vzdignemo nad težave, če imamo smisel za humor. Življenje je vedno polno presenečenj. Vedno je bilo in vedno bo. Pridejo čudoviti trenutki in malo manj čudoviti. Če zna človek to obrniti na humor, je veliko lažje in veliko hitreje vse slabo mine.
Intervju je pripravila Kreativna baza.
Foto: Darja Štravs Tisu
