Podjetje EOS KSI je predstavilo povsem sveže rezultate že 13. reprezentativne raziskave o evropskih plačilnih navadah, ki so se v zadnjih nekaj letih poslabšale, kar pri vsakem 5. podjetju povzroča strah za njihov obstoj. Direktorica podjetja EOS KSI Natalija Zupan nam je razkrila, da so se v Sloveniji plačilne navade v primerjavi z drugimi državami izboljšale. Najbolje so se odrezali poslovni kupci, saj so roki plačil in zamude krajši, delež pravočasno plačanih računov pa je višji.
Skupina EOS je izvedla raziskavo v 16-ih evropskih državah in opravila 3.200 intervjujev. Kateri so najbolj zanimivi podatki?
Ko govorimo o plačilnih navadah, nas zanimajo roki plačil, zamude v dnevih, delež pravočasno plačanih računov, delež z zamudo plačanih računov in delež neplačil. Izboljšane plačilne navade v Sloveniji se nanašajo zgolj na izboljšanje pri pravnih osebah, pri čemer moram poudariti, da smo »ujeli evropsko povprečje«, kjer so se omenjeni kazalci poslabšali. Zaskrbljujoče je, da medtem, ko so se kazalci pri pravnih osebah (poslovnih kupcih) izboljšali, so se plačilne navade slovenskih
potrošnikov poslabšale iz leta 2019, saj beležimo daljše roke plačil, padec pravočasnih plačil in porast neplačil.
Kakšna je plačilna disciplina v Sloveniji?
Plačilna disciplina se je po epidemiji pričakovano poslabšala, če se osredotočimo zgolj na višji delež neplačanih računov, ki se je v povprečju povečal za dve odstotni točki (iz 1 % iz leta 2019 na 3 % neplačanih računov v letu 2022), prihodnje gospodarske napovedi in naraščajoča inflacija pa lahko situacijo še poslabšata. V povprečju znaša rok plačila 35 dni, kar je dva dni več kot v letu 2019. Delež računov plačanih v roku je v povprečju 80%, kar za 1% več kot v letu 2019. Tu naj
izpostavim, da ko pride do zamude pri plačilu, so zamude v primerjavi z letom 2019 pri poslovnih kupcih krajše v povprečju za 12 dni, potrošniki pa plačujejo v povprečju z 19 dnevno zamudo.
Kaj je največji razlog za poslabšanje plačilne discipline v Evropi?
Razlogov je več. V državah Zahodne Evrope v največji meri podjetja (61%) navajajo, da prihaja do zamud ali neplačil zaradi slabih terjatev pri njihovih kupcih, v državah Vzhodne Evrope pa so na prvem mestu (59%) slabe terjatve strank in izkoriščanje dobaviteljskega kredita. Kot razlog za zamujanje pa podjetja navajajo tudi ozka grla zaradi pomanjkanja kadra; 51% v zahodnoevropskih državah in 42% na vzhodu.
Podatki kažejo, da smo v Sloveniji zaznali izboljšanje, kljub poslabšanju plačilnih navad v Evropskih državah? Kako si to razlagate?
Na splošno smo vsi pričakovali poslabšanje kazalcev glede na leto 2019, saj sta bili dve koronski leti za številna podjetja kar velik izziv. Razlike gre morda iskati v smeri paketov pomoči in ukrepov, ki so se lahko razlikovali po obsegu in trajanju. V Sloveniji smo se, predvsem na račun izboljšanja parametrov pri poslovnih kupcih, približali povprečju evropskih držav. Na plačilne navade prodajalci lahko vplivajo tudi s prilagoditvijo prodajnih in plačilnih pogojev ter učinkovitim in
celovitim sistemom upravljanja terjatev.
V Sloveniji beležimo spremembe pri načinih plačevanja. Spremenile so se plačilne metode pri pravnih osebah od 97% bančnih nakazil v letu 2019, k porastu plačil ob prevzemu iz 16% na kar 71%, pri direktnih obremenitvah iz 5 na 46% in pri plačili z debetnimi karticami iz 8 na 39%. Naslednja opazna sprememba se je zgodila pri upravljanju terjatev v Sloveniji. Zmanjšal se je delež podjetij, ki izključno sama upravljajo terjatve iz 87% na 47%. Raziskava je pokazala, da je delež podjetji, ki delno ali v celoti zaupajo svoje terjatve v upravljanje profesionalnemu ponudniku storitev, večji.
Dobra novica je tudi, da imajo poslovni kupci v Sloveniji najboljše plačilne navade v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Kako to pojasnjujete?
Odgovor na to vprašanje je že podan v prejšnjih odgovorih. Naj še enkrat opozorim, da poslovni kupci v Sloveniji nimajo boljših plačilnih navad kot drugje po Evropi, smo pa postali primerljivi z evropskim povprečjem.
Pomanjkanje likvidnosti je eden najpogostejših razlogov za plačilno nesposobnost in izgubo delovnih mest. Kaj priporočate podjetjem?
Na to vprašanje ni univerzalnega odgovora, ker so med podjetji velike razlike. Še največ lahko podjetja naredijo pred sklenitvijo posla, s prodajnimi in plačilnimi pogoji, z rednim preverjanjem poslovanja kupcev in ustreznim procesom upravljanja terjatev, ki omogoča pravočasne in hitre intervencije v primeru nespoštovanja pogodbenih določil. Kar 30% evropskih podjetij navaja, da so zamude pri plačilih posledica napak zaposlenih ali procesnih napak. Z ustrezno digitalizacijo procesov podjetja
lahko le-te pospešijo in zmanjšajo možnost napak ter tako prispevajo k učinkovitemu upravljanju likvidnosti.
Delež podjetij, ki so v celoti digitalizirala svoje postopke opominjanja, se je od leta 2019 le rahlo povečal. Vseeno pa je v celoti digitaliziralo upravljanje terjatev le eno od petih evropskih podjetij. V Sloveniji opažamo, da je delež podjetij, ki so proces opominjanja pretežno ali v celoti digitalizirala, z 51% znatno višji kot leta 2019, ko je ta delež znašal zgolj 21%.
Kakšno vlogo pri upravljanju terjatev igra umetna inteligenca?
Za uspešno podatkovno strategijo je ključna tudi uporaba umetne inteligence. Kar 32% evropskih podjetij (Slovenija: 28%) je navedlo, da je umetna inteligenca zaradi samoučečih se algoritmov že izboljšala upravljanje terjatev v njihovih podjetjih. Kar 31% (Slovenija: 37%) vprašanih pa pravi, da umetno inteligenco uporabljajo v začetnih korakih postopka upravljanja terjatev.
Medtem ko je 45% slovenskih podjetij prepričanih, da bo UI v prihodnosti revolucionarno vplivala na upravljanje terjatev, jih kar 30% ocenjuje, da je UI samo modna beseda in popolnoma precenjena za uporabo na področju upravljanja terjatev. Največji izziv pri uvajanju UI na področju izterjave predstavljajo podatki, ki so zaščiteni z GDPR zakonodajo. Take podatke je težje pridobiti, z uporabo UI-ja pa predstavljajo tudi večje tveganje. Zato uporaba umetne inteligence na področju upravljanja terjatev ni v celoti izkoriščena.
Intervju je pripravila Jerca Pavlič.
Foto: Nina Hančič
