24. 9. 2024 - Nebojša Babić, priznani operni pevec, trenutno prevzema vlogo Falstaffa v Verdijevi operi v SNG Opera in balet Ljubljana. Babić je v več kot dve desetletji dolgi karieri prejel številna priznanja in nagrade za svoj izjemen talent, vključno s prestižno letno nagrado za vrhunske umetniške dosežke za režijo Falstaffa v Narodnem gledališču v Beogradu lani.
V intervjuju se poglobi v brezčasnost te opere, ki temelji na Shakespearovi komediji. Poudarja, da se vedno, ko srečamo Shakespearova dela, soočimo s konceptom brezčasnosti. Babić osvetljuje tudi kompleksnost lika Falstaffa, pri čemer pušča odprto vprašanje, ali je res komična ali resna figura. Kot operni pevec razume večno dilemo uravnovešanja komičnih in tragičnih elementov lika in meni, da to ravnovesje ne obstaja. Tako kot v življenju, ko se v nekem trenutku nasmejiš, čez pet minut pa si lahko že lahko najbolj žalosten človek na svetu, se tudi na odru odraža ta cik-cak učinek oziroma čustven tobogan, tako za nastopajoče kot za občinstvo. Babićevo razmišljanje nam daje vpogled v globino in kompleksnost njegovega nastopa v vlogi Falstaffa in v nas vzbudi željo, da to izkusimo tudi sami.
Kaj po vašem mnenju naredi Verdijevega Falstaffa za brezčasno delo?
Verdijev Falstaff temelji na Shakespearovi komediji Vesele ženske windsorske. Vedno, ko se lotiš Shakespeara, imaš opravka z nečim brezčasnim. Arrigo Boito je bil slavni Verdijev libretist, ki je libreto priredil za potrebe opere Falstaff, ki je seveda drugačna kot Shakespearovo delo, a tema je večna. Gre namreč za večno vprašanje odnosa med moškimi in ženskami ter njihovega različnega razumevanja in sprejemanja sveta okoli nas, pa tudi nas samih.
Kako Verdijeva glasba poudarja lik Falstaffa?
Verdi, kot skladatelj, znan po najboljšem posluhu za pevčeve potrebe in poznavanju narave glasu, tako kot v vsaki svoji operi vsakemu liku dodeli temo, jo tako natančno okarakterizira in vsako izpostavi na svoj način. Falstaffa je označil kot hudomušnega debeluha, popolnoma prepričanega v svojo moč zapeljevanja. Že s tem po tedanjih, pa tudi zdajšnjih pravilih postane komičen. Toda Verdi pušča odprto vprašanje, ali je Falstaff v svojih namerah in razumevanju vsega okoli sebe res komičen ali
zelo resen lik. To je tudi večna dilema nas izvajalcev.
Kako si vi osebno razlagate lik Sira Johna Falstaffa, kot dobrega ali slabega? Kompleksnega? Ste se v preteklosti morda že srečali s to vlogo?
Moje osebno razumevanje Sira Johna Falstaffa je zelo resno in kompleksno. Najprej rad izzovem občinstvo, da dvomi o njegovem nazivu Sir in o tem, kako ga je sploh dobil. Verjamem, da to vsaj malo požgečka domišljijo občinstva, da naredimo vzporednico z današnjim časom. Po drugi strani pa lik vidim kot popolnega dobrega fanta, ki želi preostanek svojega življenja živeti polno. Pije, jé, hoče biti del visoke družbe, kamor sodi po nazivu, po vsem drugem pa ne ... zelo zanimiv in zahteven lik. To
je moja druga produkcija tega naslova opere. Falstaffa sem prvič uprizoril pred letom dni v Narodnem gledališču v Beogradu, za kar sem prejel letno nagrado za vrhunske umetniške dosežke.
Na kakšen način se kot umetnik povezujete s Falstaffovo osebnostjo? S kakšnimi izzivi se srečujete pri upodabljanju tako kompleksnega lika?
Kot sem deloma že odgovoril, biti moraš zelo prilagodljiv, da igraš takšne like. V enem trenutku je šef celotne druščine, v naslednjem je nežen ljubimec, v tretjem se sooči sam s seboj (kar vemo, da je najtežje v življenju), nato pa začne verjeti vase in v svojo zapeljivost. Znova. Veste, tako Shakespeare kot Boito in Verdi so pravzaprav poudarili, kako zlahka lahko človek slepo verjame in je prevaran in to v krogu ponavlja.
Kako v tej vlogi usklajujete komične in tragične elemente?
Ravnovesje med komičnimi in tragičnimi elementi ne obstaja. Tako kot v življenju se tudi danes nasmejiš in čez pet minut si že lahko najbolj žalosten človek na svetu ... tako mora biti tudi na odru. Cik-cak efekt ali čustveni tobogan, recite temu, kakor hočete. Zato so tu v glasbeno-tehničnem smislu forte, decrescendo, piano, crescendo itd. poigravanje s fiziko zvoka, hkrati pa ustvarjanje čustvenega tobogana komičnih in tragičnih trenutkov, skozi smeh, jok, veselje, ljubezen. Verdi nas
opominja, da slavimo življenje, medtem ko smo na tem mestu, imenovanem Zemlja.
Intervju je pripravila Kreativna baza.
Foto: Darja Štravs Tisu
