Ljubeča razmerja prinašajo bolj zadovoljno, radostno in daljše življenje, pravi Tamara Andrašič v njeni knjigi Zaupaj življenju. Skozi težke preizkušnje je prišla do znanj o bistvu in globinah samega sebe, ki jih deli z bralci. Je njena prva knjiga, kjer deli svojo zgodbo in izkušnje, ki so lahko komu v oporo, navdih in vodilo do boljšega življenja. Pomaga tudi posameznikom, ki iščejo smisel življenja bodisi na osebni bodisi na poslovni poti. V intervjuju z nami nam je razkrila, komu in kako lahko pomaga, kakšne so njene izkušnje in kaj lahko storimo, da si pomagamo.
Izdali ste knjigo za samopomoč. Vsak dan pomagate ljudem, ki so pripravljeni stopiti iz cone udobja in za svoje sanje nekaj narediti. Komu vse lahko pomagate?
Pomagam vsem tistim, ki si želijo predelati travme, odvisnosti in strahove iz preteklosti, vsem, ki strmijo k delovanju iz srca in želijo najti notranji mir. Parom, ki si želijo odprtega, iskrenega in povezanega razmerja. Vsem tistim, ki verjamejo v čudeže in so pripravljeni strah zamenjati z zaupanjem.
Za seboj imate težke preizkušnje. Med drugim ste se več kot 30-krat selili. Kako pomagate ljudem?
Ljudem pomagam okrepiti zavedanje, da je lahko drugače, pokažem načine, kako zgraditi lastno vrednost, in spominjam, da imamo svobodno voljo in izbiro. Skozi pogovor in kreativne načine pokažem ljudem, kako priti do uvidov in spoznanj, kot je ta, da nas ne definirajo izkušnje, ki smo jih doživeli, in da slabe stvari niso edine, ki so se nam zgodile. Učim ljudi, kako se imeti rad na zdrav način, kako postaviti prioritete, kako reči ne brez občutka krivde, kako spremeniti navade, prepričanja,
obrambne mehanizme in vzorce, ki nam niso všeč. V knjigi Zaupaj življenju govorim tudi o tem, kako odstraniti in reprogramirati naučeno v nas, v kolikor opazimo, da nam to škodi.
V knjigi opisujete grozne izkušnje, ko vas je partner fizično in verbalno trpinčil. Po vas je celo uriniral in iztrebljal. Kako ste to lahko dovolili glede na to, da ste izobraženi, pametni in uspešni?
Pamet, uspeh in izobrazba nimajo nič skupnega s čustveno inteligenco, spoštovanjem do sebe, z nizko samopodobo, in zmožnostjo reči ne. To sem dovolila preprosto zato, ker se nisem imela rada. Vse meje so bile podrte in lastna vrednost je bila na ničelni točki ali še nižje. Kljub zunanjim uspehom in izgledu se nam lahko znotraj dogaja marsikaj, kar okolici ni vidno. Odvisna sem bila od drame in globoko v sebi nisem verjela, da si zaslužim karkoli dobrega in lepega.
Za seboj ste imeli tudi (ne)ozdravljeno izkušnjo spolne in psihične zlorabe iz mladosti. Kaj lahko stori oseba, da tak odnos prepreči?
Da nekdo prepreči, da se tak odnos sploh zgodi, je pomembno graditi odnos do sebe, sebe spoznati, kaj so tvoje želje, kdo si in čemu želiš slediti. Ko sebe spoštuješ, ceniš in se imaš zdravo rad, tega ne boš dovolil, ker si notranje stabilen in veš, kaj si zaslužiš. Tudi tvoj notranji čut ti ne bo dovolil vstopa v tak odnos. Graditi moraš na lastni vrednosti. Potem je lažje in hitreje opaziš znake za alarm. Če se to zgodi, osebi svetujem, da poišče podporo in pomoč. Nameniti mora čas za
pogovor, kjer bo predelala čustva, občutke in ranjene dele sebe. Vsak potrebuje čas za celjenje. da si oprostiš, se sprostiš, ugotoviš, kdo ti v resnici si in se ponovno postaviti na noge. Tudi sama sem imela na tej poti čustveno nevpleteno osebo, psihoterapevtko, s katero sem predelovala mnogo, veliko in globoko. In že celo zadnje desetletje se učim in napredujem skupaj z duhovno učiteljico, za katero sem neizmerno hvaležna. Z njeno prisotnostjo mi gre veliko hitreje, kot če bi do vseh
uvidov morala priti sama.
Recimo ena oseba trenutno živi v toksičnem odnosu, kako bi jo prepričali, da iz njega izstopi, ker po navadi tega osebe nočejo videti?
Nikogar (več) ne prepričujem v nič. Ko človek dovolj trpi, se odloči in se loči od toksičnega odnosa. Ko opazi, zazna in res začuti, da je lahko drugače, šele takrat je pripravljen na spremembo. Takrat ponavadi ljudje poiščemo tudi po(moč). V trenutku, ko se nam nekaj dogaja, včasih ne vemo, ne vidimo in ne slišimo. Ni, da nočemo videti - morda samo (še) ne zmoremo videti. Včasih pa preprosto potrebujemo izkušnjo, (tudi če ni najlepša), ki se je ne da preprečiti, kjer se nam potem vse “zruši”
in lahko postavimo sebe in svoj svet na novo.
Intervju je pripravila Sara Rančigaj
