Ideja se je porodila v glavi Lehnija, ki je razmišljal kako bi uporabil sodobno tehnologijo za bolj konkretne umetniške projekte. Za pomoč je prosil prijatelja in študenta elektrotehnike Frankea s katerim sta razvila Hektorja. S pomočjo dveh motorjev je tiskalnik sposoben postaviti sprej kamorkoli v (vnaprej) določenem območju ter z regulatorjem pritiska nadzorovati moč in čas razpršitve.
Lehni je ustvaril tudi celotno programsko opremo, ki pretvarja slike narejene v Adobe Illustratorju v datoteke ki jih potrebuje Hektor. Največji problem se je pojavil pri izdelavi algoritma, ki išče najbolj ugodno pot izrisa, vendar je bila tudi ta težava kmalu odpravljena. Inovacijo je uporabil tudi Cornel Windlin v züriški Kunsthaus galeriji, kjer je Hektorja uporabil za predstavitev svojih del.
