Ljubljana, 10. september 2019 - Združenje za informatiko in telekomunikacije (ZIT), ki deluje pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije, in Slovenska digitalna koalicija sta na današnjem posvetu »5G kot strateška prednost« pozvala Ministrstvo za javno upravo RS ter Ministrstvo za okolje in prostor RS k čimprejšnjemu dialogu in sprejetju skladnega strateškega in zakonodajnega okvira, potrebnega za učinkovit razvoj omrežja 5G v Sloveniji. Direktorat za informacijsko družbo Ministrstva za javno upravo RS se je vabilu odzval in kot soorganizator podprl dogodek.

Tehnologija 5G tako kot njene predhodnice (2G začetek mobilne tehnologije, 3G prenos podatkov, 4G LTE in širokopasovni dostop preko mobilnega omrežja) uvaja novosti v uporabi mobilnih komunikacij. 5G prinaša predvsem drugačno uporabo mobilnega omrežja, njegovo rezinjenje, ki bo omogočilo vzpostavitev namenskih navideznih omrežij za zagotavljanje specifičnih storitev. Predstavlja veliko prednost pri zagotavljanju kakovostnih storitev in hkrati zmanjšuje obremenjenost okolja, v kolikor se le-to pravilno uporabi kot tehnološko prednost in se mu prilagodi obliko konkurence. Izkušnje iz tujine in mednarodna priporočila svarijo pred preveliko fragmentacijo spektra, ki bi vodila v neobvladljivo število omrežij, večjo obremenitev okolja z antenskimi sistemi in slabšo kakovost delovanja storitev. Kot pojasnjujejo telekomunikacijska podjetja in njihovi partnerji, bo brez jasnih in doslednih pravil postavitev omrežja 5G poslovno preveč tvegana in zamudna, saj brez jasnih pogojev ni možno oblikovati poslovnih modelov. Omrežja pete generacije namreč zahtevajo velike posodobitve in gradnjo dodatnih baznih postaj, kar bo poleg investicij v frekvenčni prostor predstavljalo visoke stroške, katere bo težko povrniti ob trenutnih razmerah na trgu.   

Omrežje 5G bo omogočilo preboj in množično uporabo številnih inovativnih tehnoloških rešitev, kot so e-zdravje, transport, energetika, multimedijske storitve, tovarne prihodnosti. »Tehnologija 5G ima ogromen razvojni potencial, s katerim lahko da pospešek digitalizaciji gospodarstva daleč izven današnjega pojmovanja telekomunikacij,« pojasnjuje Igor Zorko, predsednik upravnega odbora ZIT. Enako meni Andreas Geiss, vodja enote za politiko upravljanja radijskega spektra, Generalni direktorat za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo pri Evropski komisiji: »5G je priložnost, ne grožnja. Najti je treba ravnovesje med omejitvami dopustne oddajne moči signala (ki povzroča elektromagnetno sevanje) in zanesljivosti delovanja omrežja, saj bo 5G ključno za zagotavljanje varnega in kakovostnega bivanja v digitalni družbi prihodnosti.«.

Marjan Turk iz Direktorata za informacijsko družbo Ministrstva za javno upravo RS je izpostavil strateški in varnostni vidiki uvajanja 5G: »Država se zaveda pomena in svoje vloge za hitro in učinkovito uvedbo 5G, ki prinaša nove zmogljivosti za omogočanje kritičnih komunikacij prek javnih komunikacijskih omrežij.«

Sodelujoči so se strinjali, da je hitra uvedba 5G v skladu z mednarodnimi standardi kratkoročno možna le kot nadgradnja obstoječega 4G omrežja. Kljub splošnemu strinjanju o priložnostih uvajanja pete mobilne generacije pa so vplivi 5G na širšo družbo  tako obsežni, da odpirajo številna nova relevantna vprašanja in zahtevajo sodelovanje vseh deležnikov tudi v prihodnje.


Nazaj