Ljubljana, 10. avgust 2017 – Priznani slovenski fotograf Tomo Jeseničnik je točno po desetih letih ponovil fotografijo motiva znamenite bohinjske bukve na Veglju ob Bohinjskem jezeru. Fotografija, ki je hitro postala ena najbolj znanih in največkrat objavljenih fotografij, je nastala v nedeljo, 9. avgusta, pred desetimi leti za knjigo Slovenija v presežkih.
Avtor fotografije Tomo Jeseničnik se je odločil, da bo okroglo obletnico fotografije dokumentiral in ob istem času, kot je nastala izvirna fotografija, le 10 let pozneje, posnel še eno. Jeseničnik meni, da je ljudem fotografija všeč zaradi njene podobe raja, ki jo zaokrožuje krošnja drevesa ter spokojnost dveh oseb, ki počivata na trati v senci drevesa in kanuistov, ki so se takrat slučajno pripeljali v kader. Pred desetletjem je bila krošnja drevesa v precej boljšem stanju kot danes. Jeseničnik je po desetih letih, natančno 9. avgusta ob 17.19 simbolno ponovil posnetek in naredil primerjavo drevesa takrat in danes.
Pogoji za fotografiranje se sicer niso mogli primerjati s tistimi pred desetimi leti, pa tudi krošnja drevesa je danes v precej slabšem stanju kot v preteklosti. Žal je bukev tudi zaradi svoje fotogeničnosti postala žrtev lastne slave. Številni urezi inicialk in ran na površinskih koreninah so zaradi (pre)številnih obiskovalcev pustili posledice. Vsako leto je na bukvi opaziti vse več suhih vej, pa tudi parazitsko glivo, ki napada skorjo drevesa.
Morda bodo strokovnjaki vseeno našli rešitev in ji zopet vrnili vitalnost. Prav to drevo so namreč že pred dvajsetimi leti rešili pred propadom. Jezero je namreč leta spodjedalo brežino, na kateri je raslo drevo, zato se je že povesilo tik nad jezersko gladino. Takrat, pred dvajsetimi leti, so jo dvignili in utrdili brežino in bukvi omogočili, da postane eno najslavnejših slovenskih dreves.
Toma Jeseničnika so pri njegovem projektu podprli kolegi in prijatelji fotografi ter Nikon Slovenija, ki letos praznuje 100-letnico obstoja. Fotografijo Bohinjskega drevesa so za promocijo turizma med drugimi uporabile tudi številne državne institucije in prehrambne multinacionalke.
Foto: Tomo Jeseničnik
