Ljubljana, 25. februar 2019 – Raziskava, ki so jo med 100 ameriškimi direktorji zdravstvenih ustanov, finančnimi direktorji in vodilnimi informatiki izvedli v družbi SAP, kaže, da se bodo zdravstveni sistemi v letu 2019 osredotočili predvsem na zmanjšanje stroškov in izboljšanje izkušenj pacientov. Tudi v Sloveniji se soočamo s podobnimi vprašanji, pri čemer osnovni izziv ostajajo zastareli in razdrobljeni IT sistemi.

V raziskavi, ki se je poglobila v ključna vprašanja, s katerimi se bodo v letošnjem letu soočali zdravstveni sistemi, je na vzorcu ameriških odločevalcev v zdravstvenih organizacijah 62 % vprašanih kot ključni izziv zdravstvenih sistemov navedlo upad povračil stroškov, povezanih z zdravljenjem, 53 % pa je izpostavilo izkušnje pacientov. Sledila so vprašanja, ki se odpirajo v zvezi z vzdrževanjem in nadgrajevanjem IT sistemov (48 %) ter kibernetsko varnostjo (46 %).

»Tudi v Sloveniji se ob vse večjem stroškovnem pritisku kaže potreba, da zdravstvene ustanove prevzamejo učinkovito upravljanje po vzoru gospodarskih družb, tako v administrativnih kot operativnih procesih. Med leti 2006 in 2016 so se tekoči stroški za zdravstveno varstvo povečali za približno eno milijardo, zapadle obveznosti bolnišnic do dobaviteljev naraščajo, kaže pa se tudi težnja po večji transparentnosti pri nabavi prek javnih naročil in združevanju nabave večih zavodov. Pri tem zastareli informacijski sistem v osnovni zdravstveni dejavnosti predstavlja veliko oviro za razvoj,« je vzporednico izsledkom raziskave v slovenskem okolju podal Gregor Potočar, direktor SAP v Sloveniji in regiji Jugovzhodne Evrope.

Raziskava, ki jo je vodila raziskovalna družba Porter Research, je dodatno razkrila, da vodje zdravstvenih ustanov dajejo prednost prav naložbam v tehnologijo, ki jim pomaga nižati stroške in hkrati zagotavljati boljšo izkušnjo pacientov. Kar 37 % odločevalcev je odgovorilo, da bodo s tehnologijo podpirali učinkovitost pri zmanjševanju stroškov. Še bolj poglobljen vpogled pa je pokazal, da je pri tem ključna interoperabilnost - torej zmožnost, da se različni informacijski sistemi, naprave ali aplikacije povezujejo ter sinhrono izmenjujejo podatke. Deljenje informacij z internimi in eksternimi deležniki je kar 52 % vprašanih izpostavilo tudi kot ključ do boljše uporabniške izkušnje.

»Slovenija ima idealne pogoje, da z uvedbo inteligentnih tehnologij postane referenčna država na področju zdravstva. Naš zdravstveni sistem obsega 26 bolnišnic in 60 zdravstvenih domov, za katerega primer dobre prakse najdemo že tik ob meji - na avstrijskem Koroškem. Gre za regijski sistem zdravstvenih zavodov KAGEs, ki je po velikosti primerljiv s slovenskim sistemom. Prek enotne platforme povezuje oskrbuje 1,9 milijona pacientov in povezuje 23 zdravstvenih ustanov, ki med seboj izmenjujejo podatke v realnem času. Podoben je tudi primer Institut Català de la Salut v Kataloniji, ki oskrbuje približno 1,3 milijona prebivalcev. V treh letih po uvedbi celovitih rešitev v 10 bolnišnicah, ki so združene v sistem, so ustvarili 45 milijonov prihranka,«  dodaja Potočar.

Več informacij o raziskavi