V Sloveniji trenutno poteka gradnja več zelo pomembnih infrastrukturnih projektov kot je npr. gradnja tretje razvojne osi, ki bo Koroško in dele Dolenjske prometno bolje povezala z ostalimi deli Slovenije, saj bo omogočila hitrejšo in boljšo povezavo do avtoceste. Trenutno poteka tudi gradnja druge cevi predora Karavanke, ki povezuje Slovenijo in Avstrijo, poleg tega pa tudi strateško pomembna gradnja drugega tira med Divačo in Koprom. Slednji bo zagotovil sodobno in dovolj zmogljivo železniško povezavo Luke Koper s slovenskim železniškim omrežjem, posledično pa tudi povezavo s širšim evropskim železniškim omrežjem.

Ti projekti so bili načrtovani in tudi začeti že pred začetkom pandemije, po koncu pandemije pa številne države obljubljajo dodatne velike investicije v izboljšanje infrastrukture, saj si s tem želijo svojim gospodarstvom dati zagon za ponovno rast in vrnitev na nivo na katerem je bilo pred začetkom pandemije Covid-19. Tudi v Sloveniji pa se bo po krizi veliko vlagalo, zato se poraja vprašanje ali so gradbena podjetja na to pripravljena? Gradbeništvo namreč ostaja ena izmed najmanj digitaliziranih panog. S tem, ko se podjetja ne poslužujejo tehnoloških in digitalnih rešitev, zamujajo priložnost izboljšanja svoje učinkovitosti, hkrati pa so manj prilagodljiva in počasnejša.

Kje so razlogi za nizko stopnjo digitalizacije v gradbeništvu
Kljub temu, da obstajajo podjetja, ki se ukvarjajo s civilnim inženiringom in so pri uporabi novih tehnologij zelo inovativna, iz vidika celotne panoge podjetja niso preveč uspešna pri implementaciji digitalnih in tehnoloških rešitev v svoje procese.

Obstaja več razlogov zakaj gradbeništvo in civilni inženiring na tem področju zaostajata za ostalimi panogami. Prvi razlog predstavlja časovni vidik. Večina infrastrukturnih projektov vključuje več različnih podjetij, ki na projektu delajo skupaj, obstaja pa možnost, da bo to njihov edini skupen projekt. To pomeni, da lahko izgubimo precej časa z implementiranjem digitalnih rešitev, saj bi morali to ob vsakem novem projektu početi znova. Zaradi vedno novih sodelovanj lahko torej implementacija takšnih rešitev pomeni dodatne stroške.

Drugi razlog predstavljajo oddaljene lokacije, na katerih se infrastrukturni projekti lahko izvajajo. To so npr. na oddaljenih območjih na prostem, pod zemljo in celo na morju. To lahko predstavlja izziv sploh če za delo uporabljamo storitve, ki potrebujejo internetno povezavo in se jim lahko tudi izprazni baterija. Kot še en razlog lahko omenimo omejene proračune, saj mnogo takšnih podjetij operira z zelo omejenimi sredstvi in delujejo z nizkimi maržami - to je še posebej pogosto, ko gre za javne projekte s porabo davkoplačevalskega denarja. Zaradi tega imajo tudi omejena sredstva za investicije in uvedbo digitalnih tehnologij v svoje delovne procese.

Kaj nam nudi programska oprema za upravljanje infrastrukturnih projektov?
Danes obstaja več kot 1.200 različnih podjetij, ki ponujajo programsko opremo za uporabo na gradbenih in infrastrukturnih projektih. Kakšne storitve sploh nudijo?

Programska oprema za upravljanje infrastrukturnih projektov se nanaša na različna orodja, ki jih lahko uporabljamo v različnih fazah gradnje oz. projektiranja nekega projekta skozi njegov celoten življenjski cikel. Nekatere od teh rešitev so bolj osredotočene na samo projektiranje, medtem ko so druge, med njimi tudi aplikacija PlanRadar, bolj osredotočene na ponujanje digitalnih storitev za gradnjo, ki so na voljo na mobilnih napravah (npr. na telefonih in tabličnih računalnikih).

Obstaja torej več vrst programske opreme za pomoč pri upravljanju gradbenih projektov, ki imajo več različnih funkcij. Kot prvo lahko omenimo funkcijo za komuniciranje. Ko delamo na velikem infrastrukturnem projektu z več sto delavci iz različnih podjetij, je lahko učinkovita komunikacija precej otežena in zato ne moremo vsem hkrati podati ažurnih informacij ter imeti pregleda nad celotnim procesom. E-pošto zlahka spregledamo, verbalna komunikacija s posamezniki pa ni preveč praktična. Aplikacijo si vsak zaposleni prenese na mobilno napravo, na njej pa poteka vsa komunikacija povezana s projektom. Tako so vsi takoj obveščeni o novih odločitvah, vsak pa lahko postavlja vprašanja in nanje dobi odgovor.

S pomočjo aplikacije lahko ustvarimo tudi seznam opravil in sodelavcem dodelimo naloge, ki morajo biti opravljene v nekem roku. Da imamo konkreten pregled nalog, lahko od izvajalcev zahtevamo tudi fotodokumentacijo opravljenih nalog. Projektni načrti se v infrastrukturnih in gradbenih projektih lahko zaradi različnih razlogov hitro spreminjajo. To lahko pomeni, da izvajalci na gradbišču niso sproti obveščeni o novih spremembah, posledično pa ne izvajajo pravih nalog. Pri infrastrukturnih projektih, še posebej tistih, ki se gradijo z javnim denarjem, je zelo pomembno, da so vse odločitve, poročila in ostala dokumentacija skrbno shranjena. Če vse to shranjujemo v fizični obliki, obstaja velika možnost, da se dokumenti založijo, vse skupaj pa postane veliko bolj zmedeno in neurejeno. Zato obstaja veliko boljša alternativa in to je shranjevanje vse dokumentacije v oblaku s pomočjo aplikacije.

Najpomembneje pri izbiri programske opreme je, da izberemo tisto, ki bo izpolnila vse naše potrebe in vključevala čim več prej omenjenih funkcij, ki bodo pomagale pri prehodu na bolj digitalno in moderno poslovanje. PlanRadar je eno izmed tistih podjetij, ki nudi vse omenjene funkcije v eni aplikaciji. To se je pokazalo tudi pri projektu gradnje mostu na Pelješac na Hrvaškem, kjer so uporabljali programsko opremo podjetja Planradar. Most na Pelješac predstavlja enega izmed največjih projektov v regiji in enega izmed večjih mostov v Evropi. Pri PlanRadarju ciljajo predvsem na to, da se trenutno neučinkoviti procesi na osnovi e-pošte in papirnih dokumentov zamenjajo z digitaliziranimi na osnovi mobilnih naprav, ki omogočijo in spodbudijo medsebojno komunikacijo in hitrejše odkrivanje ter saniranje napak, hkrati pa ne direktno posegajo v samo delo na gradbiščih.

Več informacij


Nazaj