Ljubljana, 6. februar 2018 – Microsoft je ob letošnjem dnevu varne rabe interneta predstavil drugo izdajo Indeksa digitalne omike (Digital Civility Index, DCI), ki razkriva obseg negativnih vedenj in stikov na spletu ter posledice le-teh.
Novi indeks kaže, da so bili posamezniki na spletu v povprečju izpostavljeni 2,6 nevarnostim od 20, ki so bile vključene v raziskavo. Med najpogostejše nevarnosti sodijo nezaželeni stiki, prevare in goljufije, zlobno ravnanje, prejemanje nezaželenih sporočil s seksualno vsebino ter namerno provociranje in žaljenje (t. i. trolling). Ugotovitve temeljijo na raziskavi 2017 Civility, Safety and Interactions Online, ki je bila opravljena v maju in juniju 2017 med najstniki in odraslimi v 23 državah.
Globalni indeks DCI stabilen pri 65 %
Skoraj dve tretjini (65 %) uporabnikov spleta ima izkušnje z nevarnostmi na spletu, pri čemer ostaja razmerje med različnimi vrstami nespremenjeno.
- Vsiljivost. Nezaželeni stiki (41 % vprašanih) ter prevare in goljufije (27 % vprašanih) sta najpogostejši vrsti nevarnosti, ki so jim bili izpostavljeni uporabniki spleta.
- Neprimerno vedenje. Več kot vsak peti uporabnik spleta je že doživel, da so bili drugi uporabniki do njega zlobni (21 % vprašanih).
- Seksualne vsebine. Vsak četrti uporabnik že ima izkušnje z nezaželenimi sporočili s seksualno vsebino (25 %, prejeta ali poslana sporočila), s čimer se ta uvrščajo na tretje mesto med najpogostejšimi nevarnostmi na spletu.
- Nevarnosti za ugled. Med nevarnostmi, ki lahko škodujejo ugledu, je t. i. doxing (iskanje in objavljanje osebnih informacij o drugih na spletu s slabimi nameni) upadel za tri odstotne točke, na 9 %.
Tarče povzročitelje pogosto poznajo
Čeprav mnogi verjamejo, da nevarnosti na spletu spodbuja anonimnost, ki jo nudi internet, negativne izkušnje pogosto vključujejo posameznike, ki jih žrtve osebno poznajo, vključno z družino in s prijatelji (17 % vprašanih). Malo več kot polovica žrtev je povzročitelje srečala v resničnem življenju.
Pojav spodbudnih znamenj
Rezultati raziskave kažejo, da so uporabniki razvili nove načine za upravljanje z negativnimi spletnimi interakcijami. Večina vprašanih je tako izjavila, da so poskusili druge obravnavati s spoštovanjem in z dostojanstvom ter ob tem poskusili zaščiti sebe in v manjši meri tudi druge uporabnike spleta. Ljudje so se prav tako manj pogosto zapletli v prepire (11 odstotnih točk manj kot leto prej) in pogosteje odnehali, kot se maščevali za zlorabo. Četrtina vprašanih je izjavila, da so poskusili
biti v kritiki drugih bolj konstruktivni.
Milenijci z največ negativnimi izkušnjami
Pri milenijski generaciji (18–34 let) so raziskovalci zaznali najvišjo izpostavljenost spletnim nevarnostim, merjenih v indeksu DCI (72 %), najvišje povprečno število nevarnosti (3,1) in najvišji delež vprašanih, ki so zaradi tovrstnih dejanj doživeli posledice (75 %). Možna razlaga za to je, da so milenijci prva generacija, ki je odraščala v digitalnem, medijsko zapolnjenem svetu z obilico časa za raziskovanje in eksperimentiranje.
Za razliko od milenijcev pripadnike generacije baby boom (50–74 let) zaznamuje najnižja izpostavljenost spletnim nevarnostim (60 %) in tudi najnižja zaskrbljenost glede teh (32 %). Še pomembnejša pa je ugotovitev, da so se pripadniki te generacije odrezali najbolje pri spoštljivem vedenju na spletu, saj so pogosteje druge obravnavali s spoštovanjem in z dostojanstvom ter bili pri nesoglasjih na spletu bolj premišljeni.
Ženske najbolj obremenjene z nadlegovanjem, nasilništvom in s posledicami tovrstnih dejanj
Najstnice so doživele višje ravni nadlegovanja kot najstniki, prav tako je nekoliko več odraslih žensk kot moških doživelo vsaj eno vrsto nadlegovanja na spletu. Ženske so pogosteje kot moški izgubile zaupanje v druge na spletu in v resničnem življenju, bile bolj izpostavljene stresu in pogosteje depresivne.
Dodatne informacije o indeksu DCI: Microsoft on the Issues
