LJUBLJANA, 10. maj 2022 – Microsoft je zasnoval indeks Digital Futures, da bi izmeril raven digitalizacije  v 16 evropskih državah, vključno s Slovenijo. Indeks prinaša podatke o trenutni ravni digitalizacije v posameznih državah in področjih, kjer so te najbolj uspešne, pa tudi o tistih, ki jim bo treba nameniti več pozornosti za pospešitev digitalne preobrazbe.

Digitalizacija je prikazana skozi pet kategorij digitalnega razvoja: digitalno poslovanje, digitalna vlada in javni sektor, digitalna infrastruktura, digitalni sektor in človeški kapital. Skupna raven slovenskega digitalnega razvoja znaša 107, kar je 7 odstotkov nad povprečjem Srednje in Vzhodne Evrope (CEE). V primerjavi z državami CEE je Slovenija tako na splošno nad povprečjem in se lahko na nekaterih področjih primerja tudi z najbolj digitalno razvitimi evropskimi državami. Beleži dobre rezultate pri digitalizaciji izobraževanja, človeških virih, vlaganjih podjetij v raziskave in razvoj ter digitalni konkurenčnosti podjetij. Kljub temu indeks odkriva potrebo po hitrejšem ukrepanju na nekaterih ključnih razvojnih področjih.

Microsoftov novi indeks Digital Futures kaže, da mora Slovenija za zmanjšanje razkoraka z digitalno najbolj razvitimi državami nameniti več pozornosti digitalizaciji javnih storitev, razvoju digitalnega sektorja in infrastrukture ter promociji bolj prilagodljivih načinov dela. Istočasno so potrebni ukrepi, s katerimi bi za tehnološke poklice navdušili več ljudi, zlasti žensk, saj Slovenija beleži podpovprečen delež IKT-strokovnjakov glede na povprečje držav Srednje in Vzhodne Evrope.

»Indeks Digital Futures smo zasnovali, da bi odločevalcem olajšali oblikovanje ukrepov za hitrejšo digitalno preobrazbo kot temelja prihodnjega gospodarskega in družbenega razvoja. Digitalno naprednejše države so namreč tudi bolj zelene, bolj bogate, inovativne in konkurenčne,« je povedala Barbara Domicelj, direktorica Microsofta Slovenije. »V Microsoftu verjamemo, da ima Slovenija velik potencial in dobre pogoje, da postane digitalna vzornica ter utemelji svoj gospodarski razvoj na inovacijah in sodobnih tehnologijah.«

Rezultati za Slovenijo po kategorijah glede na povprečje CEE (vrednost 100 označuje povprečje CEE)
V kategoriji Digitalno poslovanje ima Slovenija 86 točk, kar je 14 odstotkov pod povprečjem. Nujen je prehod na hibridne oblike dela, kjer Slovenija še vedno zelo zaostaja za vodilnimi digitalnimi državami.

V kategoriji Digitalna vlada in javni sektor Slovenija beleži oceno 128, kar je 28 odstotkov nad povprečjem. Najpomembnejša prednostna naloga za zmanjšanje razkoraka z vodilnimi digitalnimi državami je pospešena digitalizacija javnih storitev. Z digitalizacijo javnih storitev se namreč lahko poveča učinkovitost javnega sektorja ter hkrati spodbudi državljane, da v večji meri uporabljajo digitalne tehnologije ter tudi tako okrepijo svoje digitalne kompetence.

Pri Digitalni infrastrukturi znaša slovenska ocena 102. Slovenke in Slovenci sodimo med nadpovprečne uporabnike interneta in pametnih telefonov v regiji, zaostajamo pa pri razvoju digitalne infrastrukture. Pri kazalniku povezljivosti, ki združuje podatke o številu naročnikov fiksnega širokopasovnega interneta, pokritosti z omrežjem 4G ter povprečni hitrosti fiksnih in mobilnih internetnih povezav, zaostajamo za povprečjem Srednje in Vzhodne Evrope za 14 odstotkov. S pospešenimi vlaganji v digitalno infrastrukturo bi lahko dodatno spodbudili aktivno digitalno državljanstvo ter s tem povezane gospodarske in družbene prednosti.

V kategoriji Digitalni sektor je ocena 96. Pomembna priložnost se skriva v krepitvi sektorja zagonskih podjetij, kjer se Slovenija dobro odreže pri številu zagonskih podjetij in ustvarjanju digitalnega premoženja, manj uspešna pa je pri pridobivanju vlaganj iz skladov tveganega kapitala. 

V kategoriji Človeški kapital ima Slovenija 115 točk. Slovenska podjetja zaposlujejo manj IKT-strokovnjakov, hkrati pa jih tudi težje pridobijo zaradi podpovprečnega deleža diplomantov, ki so se izobraževali za IKT-poklice. Da bi lahko premostila razkorak med potrebami podjetij in razmerami na trgu dela, mora povečati število IKT-diplomantov in za IKT-poklice navdušiti več žensk. Prav tako je treba narediti več za krepitev vseživljenjskega učenja ter priložnosti za prekvalifikacijo in učenje ob delu.

O indeksu: Indeks Digital Futures je podatkovni model, ki prikazuje digitalni razvoj z uporabo 55 kazalnikov iz zaupanja vrednih javnih podatkovnih virov, kot so Evropska komisija, Evropska investicijska banka, Eurofound, UNESCO, Svetovna banka, OECD, Svetovna trgovinska organizacija in Združeni narodi. Vključuje podatke za države Srednje in Vzhodne Evrope (Estonija, Češka, Hrvaška, Grčija, Romunija, Rusija, Poljska, Madžarska, Malta, Slovenija in Srbija) in izbrane države Zahodne Evrope, ki po različnih poročilih veljajo za vodilne na področju digitalizacije.

Indeks Digital Futures je mogoče raziskovati v okolju PowerBI na povezavi.


Nazaj