Ljubljana, 29. oktobra 2020 - Globalna svetovalna agencija Ernst & Young (EY) je nedavno objavila poročilo, v katerem opisuje možnosti ustvarjanja takih podatkovnih okolij, ki omogočajo nastanek povezanih digitalnih ekosistemov v zdravstvu. V ljubljanskem podjetju Better d.o.o., ki že vrsto let razvija digitalne rešitve za take podatkovno odprte platforme, je objava tega poročila spodbudila k zapisu stališča o tem, kako lahko digitalna transformacija pomaga izboljšati delo medicinskih ekip. Oba dokumenta, ki sta na voljo na povezavi, sicer razkrivata pristope, ki olajšujejo premagovanje tehnoloških izzivov, povezanih s podporo novim modelom zdravstvene oskrbe.
Zdravstvene organizacije so nenehno pod pritiskom pri iskanju izboljšav za učinkovito in nemoteno zdravljenje pacientov, za zmanjševanje tveganja za paciente ter za zagotavljanje boljše zdravstvene oskrbe pacientov. Pandemija COVID-19 je še dodatno povečala potrebo po spremembi modelov zdravstvene oskrbe. V novih okoliščinah so zdravniške ekipe nenehno pod stresom, da se pravočasno, natančno in varno odločajo. Nenehno izgubljajo čas in tvegajo slabe odločitve zaradi razdrobljenosti informacij in večih virov podatkov o pacientih, njihovih (različnih) boleznih, načinih zdravljenja, prejemanju različnih zdravil ...
Tako študija EY kot ugotovitve podjetja Better med drugim izpostavljajo, da je za uspešno spopadanje s temi izzivi za zdravstvene organizacije nujno sprejemanje in razvijanje novih modelov oskrbe in temeljito spreminanje svoj dosedanjih pristopov k digitalni tehnologiji. Poudarek bi moral biti na podatkih, ki jih je mogoče hraniti in urejati neodvisno od aplikacij, ki so jih ustvarile. Rachel Dunscombe, izvršna direktorica NHS Digital Academy, ob tem poudarja: »Podatki so za življenje, ne le za en sistem. Če to upoštevamo kot načelo, bomo sisteme zasnovali in tudi nabavljali drugače.«*
Podatkovno odprta platforma predstavlja trdne temelje. Alohe McBride iz EY izpostavlja: »Okolje podatkovno odprtih platform je nujno za izmenjavo, povezovanje in skupno rabo podatkov med ustanovami in zdravstvenimi sistemi. Optimalna platforma lahko ločuje vsebino in tehnologijo in je neodvisna od prodajalcev, distribuirana in modularna tako, da vključuje lahko tako nove kot tudi starejše sisteme.«* Ker hiter znanstveni in tehnološki razvoj zdravstvo uvršča med najbolj dinamične dejavnosti, je velik izziv, kako tem trendom prilagoditi javne zdravstvene sisteme, v okviru katerih, zaradi tržnih nepopolnosti, pa tudi zaradi solidarnosti in dostopnosti, organiziramo pretežni del zdravstvenih dejavnosti.
Izr. prof.dr. Petra Došenović Bonča iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani ugotavlja: »Od zdravstvenega sistema pričakujemo, da usklajuje obseg košarice zdravstvenih dobrin z obsegom kolektivno zbranih sredstev za zdravstvo, da vsebino košarice prilagaja potrebam prebivalstva in da glede na obseg in strukturo zdravstvene košarice ustrezno načrtuje tudi mrežo izvajalcev. Te naloge so postale kompleksne in ustrezna digitalna transformacija bo imela ključno vlogo pri zagotovitvi z dokazi podprte koordinacije vseh elementov zdravstvenega sistema. Razdrobljene informacije in viri podatkov o bolnikih, njihovih diagnozah in dejavnikih tveganja, izidih zdravljenja in izvajalcih, ki sodelujejo pri njihovi obravnavi, namreč niso problem zgolj zdravstvenih delavcev in organizacij. Ovirajo namreč tudi uvajanje inovacij v zdravstveno košarico in oblikovanje ustreznih plačilnih modelov plačnikov, prav tako pa onemogočajo ustrezen razvoj mreže izvajalcev. Ideja podatkovno odprtih platform izhaja iz preprostega dejstva, da vsi ti različni deležniki potrebujejo iste podatke, le uporabiti jih morajo vsak drugače, glede na vlogo, ki jo imajo v zdravstvene sistemu. Glede na to, da v Sloveniji za naloge upravljanja zdravstvenega varstva in zavarovanja namenjamo le 3,5% celotnih izdatkov za zdravstvo, prav tako pa so nizka vlaganja v informatiko v zdravstvu, je še toliko pomembneje, da tem redkim resursom omogočimo skupne podatkovne podlage, njih pa izkoristimo za ustrezno analitiko in podporo relevantnim odločevalcem.«
Tak pristop s podatkovno odprtimi platformami, ki so jih razvili v ljubljanskem podjetju Better, so že uveljavile številne bolnišnice, raziskovalne ustanove ter regionalni in nacionalni zdravstveni sistemi v 15 državah, tudi v Sloveniji. Ta pristop se je izkazal za učinkovitega tudi med pandemijo COVID-19, saj omogoča hiter odziv medicinskih ekip v novih okoliščinah. Več o digitalnih preobrazbah, ki temeljijo na pristopu odprtih podatkovnih platform, pomagajo izboljšati delo zdravstvenih timov in omogočajo izmenjavo dobre prakse zdravstvenih organizacij, ki te platforme že uporabljajo, najdete tukaj.
*Aloha McBride: How will you design information architecture to unlock the power of data? Dosegljivo tukaj (datum dostopa: 15. 10. 2020)
