New York, Ljubljana, 11. februar 2020 – Danes obeležujemo svetovni dan varne rabe interneta, katerega cilj je spodbuditi vse deležnike k ustvarjanju varnejšega interneta za vse in še posebej za najmlajše uporabnike. UNICEF ob današnjem dnevu opozarja na nevarnosti spletnega nasilja, spletnega ustrahovanja in digitalnega nadlegovanja za mlade. Na svetu namreč 70 % mladih, starih od 15 do 24 let, uporablja splet, v Sloveniji pa kar 100 %*. UNICEF poziva k usklajenim ukrepom za preprečevanje in obravnavo nasilja nad otroki ter mladostniki na spletu.

Internet je stalnica v življenju mladih po vsem svetu. Hitra širitev njegove uporabe med mladimi pa je povezana tudi s tveganji. UNICEF-ova raziskava iz leta 2019, v kateri je sodelovalo 170.000 mladih iz 30 držav je pokazala, da je 1 od 3 mladih že izkusil spletno ustrahovanje, pri čemer so dekleta pogosteje žrtve kot fantje.

Spletno ustrahovanje je izjemno škodljivo, saj lahko hitro doseže široko občinstvo in ostane na spletu neomejen čas, žrtvam pa sledi vse življenje. Ustrahovanje in spletno ustrahovanje imata uničujoč vpliv in se medsebojno dopolnjujeta. Žrtve spletnega ustrahovanja pogosteje uživajo alkohol in droge ter izostanejo od pouka kot drugi študenti. Kar 1 od 5 mladih, ki so sodelovali v UNICEF-ovi anketi, je zaradi spletnega ustrahovanja občasno izostalo od pouka. Prav tako imajo pogosteje slabši učni uspeh, pomanjkanje samozavesti ter zdravstvene težave. V izjemnih primerih je spletno ustrahovanje pripeljalo celo do samomorov.

Ob dnevu varne rabe interneta UNICEF opozarja na nevarnosti spletnega ustrahovanja med mladimi in na posebni spletni strani odgovarja na najpogostejša vprašanja mladih o tej problematiki. Mlade spodbuja k varni in odgovorni uporabi interneta in jih poziva k spoštljivemu komuniciranju z drugimi uporabniki spleta, previdnosti pri navezovanju stikov in širjenju vsebin. Nagovarja jih preko družbenih omrežji, na katerih otroci preživijo vse več časa, ter preko posebne spletni strani.

Priporočila mladim, ki se srečujejo s spletnim ustrahovanjem
Če se ti nasilje dogaja prek spleta, mobilnega telefona ali računalnika, govorimo o spletnem nasilju. Pojavlja se predvsem kot kraja gesla in identitete, ustvarjanje lažnega profila, pisanje zlobnih, žaljivih in grozečih sporočil, obrekovanje, objava razgaljenih fotografij in izsiljevanje. Posebej je zaskrbljujoče spletno nasilništvo, ki ga v angleškem jeziku imenujemo cyberbullying (spletno ustrahovanje) in ga razumemo kot namen, da se rani drugo osebo, pri čemer gre za ponavljanje istega obrazca obnašanja, v katerem je ena stran žrtev in druga nasilnež z očitno neenakomerno razporejeno močjo (močnejši proti šibkejšemu ali skupina proti posamezniku). Poleg cyberbullyinga pa je med mladimi prisoten tudi seksting (pošiljanje golih fotografij prek SMS-/MMS- sporočil), grooming (navezovanje stika z mladoletnimi osebami z namenom spolne zlorabe), in druge oblike zlorab otrok na internetu (na primer izsiljevanje za pridobivanje golih posnetkov mladoletnih oseb, širjenje golih posnetkov mladoletnih oseb po spletu, ipd.).

Kaj lahko storiš, če si žrtev?
- To, kar se ti dogaja, ni tvoja krivda. Tisti, ki te ustrahuje, ravna narobe. Če si žrtev spletnega ustrahovanja, ne odgovarjaj nadlegovalcu, to ga lahko še bolj spodbudi. Raje ga blokiraj, prijavi zlorabo in povej odraslemu. Shrani dokaze o trpinčenju: sporočila, zaslonske slike profila, klepeta ipd.
- Deluj preventivno – ne sprejemaj kogarkoli za spletnega prijatelja, gesla ne zaupaj nikomur in ga redno menjuj, ne puščaj odklenjenega telefona ali odprtih profilov na javnih računalnikih – oboje lahko vodi v krajo identitete. Svojih osebnih podatkov ne zaupaj neznancem.
- Dvakrat premisli preden pošlješ sporočilo, še posebej, kadar si jezen ali slabe volje. Ko enkrat deliš sporočilo, fotografijo ali video, nimaš več nadzora nad njim. Skoraj nemogoče ga je izbrisati.

Kaj lahko storiš, če si opazovalec?
Če si nema priča, nosiš del odgovornosti! Ne bodi tiho: povej odraslim in tudi sam najdi način, da podpreš žrtev – seveda na pozitiven način in ne z napadom na nasilneža, s tem se nasilje še nadaljuje. Ne širi govoric, ne deli neprijetnih zgodb ali fotografij. Kar se morda tebi zdi smešno in neškodljivo, je lahko izjemno neprijetno za drugega. Spletno nasilje je lahko tudi kriminalno dejanje (npr. če se predstavljaš za drugo osebo, njeno fotografijo uporabljaš kot svojo, če posreduješ golo fotografijo mladoletne osebe itd.). Vsako takšno dejanje lahko prijaviš na najbližjo policijsko postajo, na številko 113 ali na anonimni telefon Policije 080 1200. Če na spletu zaslediš posnetke spolnih zlorab otrok ali sovražni govor, to lahko vedno anonimno prijaviš na www.spletno-oko.si.

Kam ali na koga se lahko obrneš?
Če si v skrbeh za svojo varnost ali si na spletu doživel neprijetno izkušnjo, povej odraslemu, ki mu zaupaš. Obiščeš lahko tudi UNICEF-ove varne točke, kjer ti bodo prisluhnili in pomagali vse dni v letu. Lahko pa ti pomagajo tudi: tvoj prijatelj/prijateljica, osebje v šoli, družina, www.safe.si, www.spletno-oko.si, TOM telefon 116111 in Policija 113.

Varnost na spletu je odgovornost vseh. Vsi imamo pri tem pomembno vlogo!

* Podatki o uporabi spleta
Podatki o razširjenosti in uporabi spleta med otroki in mladimi izhajajo iz podatkov Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU) za leto 2017.

Foto: UNICEF/Kljajo


Nazaj