Epidemija covida-19 je po svetu, a tudi v Sloveniji, razgalila problem nesistematičnega pristopa pri digitalizaciji v zdravstvenem sistemu. Če hočemo kakovosten, hitro odziven in vzdržen zdravstveni sistem, je ena izmed ključnih rešitev jasna: sistematična digitalizacija s poenotenjem beleženja podatkov ter njihova kakovostna obdelava. O tem so ugledni tuji in domači strokovnjaki razpravljali na strateški konferenci Vrednost inovacij, ki jo je že deseto leto zapored organiziral Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb (Forum).
Da se zdravstvena tehnologija razvija nezadržno hitro in da nanjo vse bolj vpliva tudi umetna inteligenca, je poudaril Michael Strübin, direktor digitalnega zdravja pri Medtech Europe. Dokaz za to so naprave, ki jih nosimo na telesu za spremljanje gibanja in zaznavanje padcev, merjenje aktivnosti srca in napovedovanje njegove odpovedi ter naprave za merjenje fizičnih aktivnosti. Po njegovih besedah lahko umetna inteligenca in medicinske tehnologije ohranijo 40 tisoč življenj na leto, kar letno predstavlja 200 milijard evrov prihrankov oziroma 12 odstotkov vseh izdatkov za zdravstvo v EU. »Umetna inteligenca nam prihrani 1,8 milijard ur letno. To je enako kot 500 tisoč dodatno zaposlenih zdravstvenih delavcev. Zato tukaj ne govorimo o nadomeščanju medicinskih tehnologij ampak o tem, da so te na voljo za interakcije s pacienti kjer človek ostaja boljši od stroja,« je še dodal Strübin.
Ob tem pa so tudi ovire, predvsem pravne, regulativne in finančne. A z dobro organizacijo, lahko vsako zdravstvo postane bolj dostopno in personalizirano, je ocenila vodilna strokovna sodelavka za zdravstvene podatke v finski fundaciji za inovacije Sitra, dr. Minna Hendolin. Finska je kljub svoji majhnosti na področju digitalizacije zdravstvenih storitev na samem vrhu v Evropi. Leta 2014 so na finskem sprejeli široko strategijo zdravstvenega varstva, ki je preživela tri različne vlade. Cilj strategije je bil, da postane Finska mednarodno priznana v sektorju raziskav, inovacij in razvoja, pa tudi v naložbah v zdravstveni sektor. Poudarili so pomen uporabe podatkov v sekundarne namene za raziskave, razvoj, inovacije in oblikovanje politik. A za tako uspešno zgodbo so morali najprej urediti zakonodajo, kar je bil težji del. Dr. Hendolin je opisala nacionalno službo KANTA, ki so jo razvili z namenom, da postane hrbtenica za podatke in zdravstveni ekosistem: »To je repozitorij podatkov o pacientih, socialnih in zdravstvenih podatkov, podatkov o receptih in neke vrste podatkovna banka. Do podatkov lahko dostopajo zdravstveni delavci in tam hranijo zdravstvene kartoteke in recepte. Dostop imajo tudi državljani. Ob vsem tem je to tudi storitvena platforma, ki je pomemben del infrastrukture zdravstvenega varstva na finskem,« je poudarila Minna Hendolin.
Da v Sloveniji premalo vlagamo v digitalizacijo zdravstva in skupne baze podatkov, so si bili enotni vsi domači govorci na konferenci. Bogdan Tušar, generalni direktor Direktorata za razvoj zdravstvenega sistema na Ministrstvu za zdravje, je dejal, da gre le en odstotek vseh sredstev namenjenih za zdravstvo, za področje digitalizacije. V tujini je ta odstotek 4-krat višji. Na drugi strani pa že izvajamo tekoče ukrepe in prve korake proti bolj inovativnemu zdravstvu – na ministrstvu so denimo oblikovali nov direktorat, ki se bo ukvarjal z razvojnimi vsebinami: od področja zakonodaje, varstva v zdravstvu, dolgotrajne oskrbe in področja digitalizacije. Tudi Metka Zaletel, predstojnica Zdravstveno podatkovnega centra Nacionalnega inštituta za javno zdravje Slovenije, in Anka Bolka, vodja Direktorata za razvoj in analizo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, sta poudarili, da Slovenija že zbira podatke in jih ureja v koristne baze.
Eden izmed najbolj perečih problemov v slovenskem zdravstvu, kot ga je izpostavil tudi Gregor Cuzak, soustvarjalec in soorganizator HealthDay.si, je tudi to, da deset let ali več vlagamo v zdravstveni kader, ki potem odide v tujino. Kadrovske težave bi delno lahko rešili tudi z umetno inteligenco. Na konferenci je bil predstavljena Frida – komercialni model humanoidnega robota. Dr. Izidor Mlakar iz Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru in UKC Maribor, je poudaril da z robotom sledijo viziji zasnove odprte in celovite platforme, kjer bi lahko različne aspekte umetne inteligence umestili v klinično oskrbo. Frida bi tako lahko med drugim pri opravilih pomagala zdravstvenemu osebju, predvsem medicinskim sestram.
Panoga zdravstva v Evropi je »težka« 140 milijard evrov, na stari celini pa zaposluje 760.000 ljudi. Večina njih, kar 95 odstotkov, dela v malih in srednje velikih podjetjih, povezanih z zdravstvenim sektorjem. Nathalie Moll, generalna direktorica Evropske zveze farmacevtskih industrij in združenj (EFPIA) tako vidi digitalizacijo kot hrbtenico sodobnega zdravljenja. Po njenem bodo digitalne zdravstvene rešitve in podatki, krojili razvoj znanosti o življenju in tudi zdravstvo.
»Epidemija nas je opozorila, kako pomembno je preučevati bolezni na širšem področju in ne le na ravni posamezne države. Države morajo povezati zdravstvene podatke, poskrbeti za tako imenovano federativno arhitekturo, in se lotiti analiz masovnih podatkov,« je poudaril prof. dr. Dipak Kalra, predsednik Evropskega inštituta za inovacije skozi zdravstvene podatke. Prav zdravstveni podatki so namreč tisti, ki spodbujajo inovacije v zdravstvu. Zavedati se moramo neenakosti na področju zdravstva v različnih državah, a če želimo uresničiti enakopraven dostop do zdravstvenih storitev, moramo postaviti ustrezne podatkovne temelje, je še poudaril prof. dr. Kalra in izpostavil pomembnost podatkov – ti so izjemno koristni za boljšo kakovost oskrbe, pa tudi za to, da sploh ugotovimo, na katerih področjih so nujne izboljšave.
Sicer pa so bili na konferenci predstavljeni tudi primeri prebojnih terapij in tehnologij, ki bodo bistveno spremenile način obravnave bolnikov. Prof. dr. Roman Jerala je predstavil pomen in poslanstvo kemijskega inštituta pri širjenju znanja ter povezovanju z različnimi deležniki z namenom prenosa inovacij v prakso, med katerimi velja omeniti razvoj novih protivirusnih terapij. Prof. dr. Borut Štrukelj je predstavil prihodnost tehnologije RNA in možnosti razvoja novih zdravil z omenjeno tehnologijo. Digitalizacija zdravstva in skupna, evropska baza zdravstvenih podatkov je tisto, za kar bi si morala Evropa kot celota prizadevati, so si bili enotni strokovnjaki iz področja zdravstva in farmacije. Če želimo imeti kakovosten in vzdržen zdravstveni sistem, je prava pot sistematična digitalizacija, saj celovitejša zdravstvena oskrba, tudi tista, ki se izvaja na daljavo, na dolgi rok prinaša prihranke in pripomore k večji odpornosti zdravstvenega sistema.
Foto: Žiga Intihar
