Glavna tema v svetu tehnologije je zadnje čase umetna inteligenca. Vedno bolj je namreč prisotna v naših vsakdanjih življenjih, saj jo lahko najdemo že v avtomobilih, domovih, računalnikih in celo v pametnih telefonih. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo do leta 2020 že 80 odstotkov pametnih mobilnih telefonov delovalo na osnovi umetne inteligence, nosilec tega trenda pa je Huawei.

Umetna inteligenca področje informatike z interdisciplinarnim znanjem. Gre za sposobnost računalnikov, da delujejo, kot da bi bili inteligentni, kar pomeni, da do neke mere posnemajo človeško inteligenco. Pod to pa si lahko predstavljamo sposobnost učenja, posploševanja, načrtovanja, reševanja problemov in logičnega sklepanja. Umetna inteligenca je prepletena s psihologijo, nevrologijo, matematiko, logiko, filozofijo in drugimi vedami.

Analitiki napovedujejo, da bo trg umetne inteligence do leta dosegel 89 milijard ameriških dolarjev in se bo 12-krat povečal od pričakovanih 7,35 milijarde dolarjev v tem letu. Večina prihodkov trenutno prihaja s trga z aplikacijami, vendar obeti jasno kažejo, da bo umetna inteligenca preoblikovala celotno industrijo. Čeprav je mogoče na spletu zaslediti nekaj skeptičnih mnenj o vplivu umetne inteligence, znanstveniki trdijo, da je strah odveč. Po njihovem mnenju nas roboti ne bodo zasužnjili, ampak nam bodo pomagali in olajšali marsikatero opravilo. Tako v domovih, kot tudi na različnih delovnih mestih.

Slovenski znanstveniki se z umetno inteligenco ukvarjajo že več kot štiri desetletja
V Sloveniji za vodilno organizacijo na tem področju velja Institut Jožef Stefan, kjer so z raziskovanjem umetne inteligence začeli že leta 1972, nekaj let pozneje pa so vzpostavili tudi Laboratorij za umetno inteligenco, ki deluje še danes. Ne dolgo za njimi so z raziskovanjem tega zanimivega področja začeli tudi na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, kjer so leta 1981 ustanovili prvi laboratorij. Oba laboratorija sta delovala pod vodstvom akademika prof. Ivana Bratka ter se kasneje razširila v več raziskovalnih odsekov, ki delujejo v okviru Katedre za umetno inteligenco na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.

Po podatkih Informacijskega sistema o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji SICRIS, pri nas na področju umetne inteligence trenutno deluje okrog 30 raziskovalnih organizacij, med katerimi še vedno prednjači Institut Jožef Stefan. Resno so k stvari pristopili tudi na Univerzah v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici ter Kemijskem inštitutu in nekaterih podjetjih, ki se ukvarjajo z informacijsko-komunikacijskimi tehnologijami.

Glavna področja umetne inteligence:
- Vizualna inteligenca (prepoznavanje oblik, obrazov, prstnih odtisov, …)
- Govorna inteligenca (prepoznavanje govora, sinteza govora, … ),
- Manipulativna inteligenca (nadzor gibanja robotske roke, nadzor nožnih mehanizmov, … ),
- Racionalna inteligenca (ekspertni sistemi, podatkovne baza, …).

Velika moč v majhnem paketu

V zadnjem času smo lahko v svetu priča velikim dosežkom na področju umetne inteligence. Od samovozečih avtomobilov do različnih robotov in računalniških programov, ki človeka premagujejo v številnih igrah. Velik premik pa se dogaja tudi pri pametnih telefonih. Zasluge za to gredo predvsem razvoju elektronike. Procesorji postajajo čedalje manjši in imajo vedno večjo zmogljivost. Zmagovalna kombinacija, od katere imajo največ prav majhne naprave kot so telefoni. Algoritmi, ki stojijo za delovanjem umetne inteligence, so zelo kompleksi in zahtevajo veliko računsko moč, ki do nedavnega enostavno ni bila dosegljiva pri tako majhnih procesorjih.

Za prihod umetne inteligence v naše žepe je zagotovo med najzaslužnejšimi drugi največji proizvajalec pametnih telefonov na svetu, Huawei. Pri Huaweiju so namreč prvi led prebili že lani s telefonom Mate 10 Pro in nato letos spomladi nadaljevali s telefonom P20 Pro. Oba omenjena telefona je poganjal procesor Kirin 970, ki je deloval na osnovi umetne inteligence. Še večji korak pa predstavlja njihov najnovejši telefon Mate 20 Pro, ki ga poganja še zmogljivejši procesor Kirin 980. Ta za razliko od svojih predhodnikov, ki sta bila opremljena z eno nevronsko procesno enoto, vsebuje kar dve.

Telefon, ki vidi svet

Dvojna moč umetne inteligence najbolj do izraza pride pri kameri. Slednja je namreč sposobna prepoznati različne scene in jim samodejno prilagoditi nastavitvene parametre. Na ta način lahko tudi popoln začetnik zajame optimalno fotografijo, ki v popolnosti zajame dogajanje pred objektivom. Umetna inteligenca na telefon Mate 20 Pro pomaga izostriti obraze in ustvariti čudovito portretno fotografijo z zamegljenim ozadjem, poudariti barve sončnega zahoda, poravnati ukrivljen horizont, oživeti ter osvetliti nočne fotografije in tako dalje. Prav tako pa priskoči na pomoč pri t. i. makro posnetkih oziroma fotografiji bližnjih posnetkov. Mate 20 Pro je namreč zmožen zajeti ostro fotografijo objekta tudi ko je ta od objektiva oddaljen le dva in pol centimetra.

Posebej velja omeniti tudi funkcionalnost HiVision, ki deluje na podlagi umetne inteligence in služi prepoznavi predmetov, v katere usmerite fotoaparat. Tako lahko s telefonom simultano prevedete besedilo, poiščete določen predmet na spletu in celo preverite koliko kalorij vsebuje hrana na vašem krožniku.

Kamero Leica sicer sestavljajo trije objektivi. Osrednjega z ločljivostjo 40 MP, ultra širokokotnega z ločljivostjo 20 MP in telefoto z ločljivostjo 8 MP. Slednji služi optični povečavi, torej povečavi, pri kateri je izguba kakovosti fotografije praktično nična oziroma zelo majhna. Senzor omogoča kar 3-kratno optično oziroma 5-kratno hibridno povečavo, pri optiki katere pomaga še procesorska obdelava, ki umetno dvigne kakovost posnetih fotografij. Največja posebnost pa je ultra širokokotni objektiv, ki omogoča zajemanje širše perspektive okolice in dodaja fotografijam prostornost in tridimenzionalni učinek.

Procesor se samodejno prilagodi uporabnikovim navadam
Kot že rečeno, jedro umetne inteligence predstavlja najnovejši mobilni procesor Kirin 980. Narejen je na osnovi napredne 7-nanometrske tehnologije, ki v primerjavi s predhodnikom Kirinom 970 prinaša kar 20 odstotkov višjo zmogljivost in 40 odstotkov boljšo učinkovitost procesorja. Kirin 980 je sicer prvi mobilni procesor na svetu, ki uporablja jedra Cortex-A76. Sestavljata ga dve izjemno veliki jedri, dve veliki jedri in štiri majhna jedra. To procesorju v navezi z umetno inteligenco omogoča optimalno razporejanje sistemskih virov, ob čemer hkrati poskrbi za hitrejše delovanje in boljšo avtonomijo baterije.

O bateriji pa se lahko govori v superlativih tudi brez omembe umetne inteligence. Huawei Mate 20 Pro ima namreč vgrajeno veliko baterijo s kapaciteto 4200 mAh in s tehnologijo SuperCharge podpira hitro polnjenje z močjo 40 W, kar napolni baterijo do 70 odstotkov v 30 minutah. Podpira pa tudi brezžično polnjenje Quick Charge z močjo 15 W, ki velja za najhitrejšo rešitev brezžičnega polnjenja v industriji, ter povratno brezžično polnjenje, ki omogoča uporabo telefona kot polnilne baterije. Tako lahko uporabniki telefon uporabijo tudi za polnjenje drugih naprav, ki podpirajo brezžično polnjenje prek standarda Qi.

Z vsemi naštetimi zmogljivimi komponentami Mate 20 Pro predstavlja pravi mali računalnik sposoben vsakega opravila. Takšna zmogljivost pa seveda kliče tudi po ustreznem varovanju. Zato so pri Huaweiju v svoj najnovejši telefon vgradili napreden sistem za prepoznavo obraza, ki temelji na 3D-kameri in zmore uporabnikov obraz prepoznati v vsega 0,6 sekunde, čitalec prstnih odtisov pa »skrili« kar pod zaslon.

Več informacij