Včeraj je v kongresnem centru na Brdu pri Kranju potekala mednarodna konferenca Moč digitalnega poučevanja v organizaciji založb Rokus Klett in Modrijan izobraževanje. Najpomembnejše teme konference so bile strategije digitalne transformacije in krepitve digitalnih kompetenc v slovenskem šolstvu, prihodnost (digitalnega) izobraževanja ter transformacija izobraževanja in izobraževalnega sistema, odločevalci in strokovnjaki za digitalno izobraževanje pa so izpostavili tudi veščine, kompetence in pristope k poučevanju, ki jih potrebuje učitelj prihodnosti.

Svoj pogled na digitalizacijo poučevanja so med drugim delili ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh, portugalski minister za izobraževanje dr. João Costa, vodja Službe za digitalizacijo izobraževanja dr. Igor Pesek, prof. dr. Slavko Gaber s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, predstavnici finske organizacije za izobraževanje Silta, znanstvenica Veera Virintie in psihologinja Johanna Vilmi, predstavnik francoske organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj Stéphan Vincent-Lancrin ter Dieter Jan Vlaminck MA MPhil z nizozemske univerze Nyenrode Business University.

Konferenca je izpostavila nove trende digitalnega izobraževanja v šolstvu in interaktivna orodja za poučevanje, s katerimi lahko učno snov približamo različnim tipom učencev. O prihajajoči transformaciji šolstva in novih izobraževalnih pristopih so govorili domači in tuji predstavniki ministrstev, pedagogi, inovatorji, poznavalci digitalizacije izobraževanja ter uredniki interaktivnih gradiv.

Digitalna transformacija izobraževalnega sistema
O strategiji digitalne transformacije in krepitve digitalnih kompetenc v slovenskem šolstvu je spregovoril dr. Igor Pesek, vodja Službe za digitalizacijo izobraževanja, ki je predstavil Akcijski načrt digitalnega izobraževanja 2021–2027 ter aktivnosti, ki jih bo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje izvajalo za njegovo uresničevanje. Poseben poudarek je namenil projektu Digitrajen učitelj, ki je namenjen izobraževanju učiteljev na področju digitalnega izobraževanja. Na temo transformacije izobraževanja in spremembe celotnega ekosistema je govoril tudi dr. João Costa, portugalski minister za izobraževanje.

Pomen koraka k digitalnemu poučevanju, osvajanju izzivov digitalizacije šolstva in razvoja potrebnih veščin pa sta izpostavila tudi prof. dr. Slavko Gaber in Stéphan Vincent-Lancrin, namestnik vodje oddelka in višji analitik pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj v Franciji. Razvoj digitalnih orodij na strani založnikov poteka že več kot desetletje. »V preteklih petnajstih letih smo se ukvarjali z razvojem različnih platform in učnih okolij ter s procesi pretvarjanja analognih vsebin v digitalne. Postopoma smo v digitalna gradiva dodajali interaktivnost, multimedijo in sledenje učenčevemu napredku. Pred nami pa so novi izzivi, to je uvajanje umetne inteligence,

virtualne in obogatene resničnosti v vsakdanji pouk,« je ob odprtju konference povedala glavna direktorica Založbe Rokus Klett Maruša Dejak. Ob tem je še poudarila, da: »nimamo več argumentov proti temu, da digitalizacija omogoča nadgradnjo izobraževanja. Ne gre pa samo za to; digitalna transformacija ima mnogo višje cilje. Prek nje posredno podpiramo drugo prednostno nalogo EU, to je zeleni prehod in doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050. Naša realnost je, da imamo neskončen potencial tehnologije, učence in dijake, ki analognega sveta praktično ne poznajo več, globalizacijo, kroženje kulture in spremenjene medsebojne odnose. Naša sedanjost in prihodnost sta preplet digitalnega in realnega sveta. Zato je naša naloga, naloga nas odraslih (tako staršev kot učiteljev), da se najprej sami soočimo z realnostjo, sami postanemo digitalni državljani, nato pa lahko svoje znanje in vrednote prenesemo na otroke, učence in dijake.«

Učna orodja za učitelje in učence v digitalni dobi
Poleg digitalne transformacije šolstva, veščin in kompetenc, ki jih bo potreboval učitelj prihodnosti, smo na konferenci lahko slišali tudi vsebine, s katerimi bodo lahko učitelji lažje podprli učence v digitalni dobi. Dieter Jan Vlaminck, MA MPhil, z nizozemske univerze Nyenrode Business University meni, da lahko umetna inteligenca koristi učitelju pri oblikovanju načina poučevanja. Dodal je, da lahko določena digitalna orodja pripomorejo k razumevanju medijske pismenosti in da so veščine kritičnega razmišljanja izjemnega pomena v času virtualne in obogatene resničnosti, t. i. deepfake oblik lažnih novic ter besedil in fotografij, ki jih ustvari umetna inteligenca.

Virtualna tehnologija kot pomoč pri razvoju osnovnih mehkih veščin
Na konferenci se je predstavilo britansko podjetje Bodyswaps, ki z inovativno učno platformo učence umesti v virtualne razgovore za službo, javne nastope in druge različne komunikacijske izzive. Ben Naughton-Rumbo je predstavil, kako univerze in šole z vsega sveta s tehnologijo navidezne resničnosti svojim študentom zagotavljajo personalizirano in prilagodljivo učno izkušnjo. Svojo izkušnjo s tehnologijo VR je na konferenci delila tudi OŠ Savsko naselje. Na Finskem, v domovini vodilnega svetovnega izobraževalnega sistema, so se težave učencev s koncentracijo med pandemijo podvojile. Podobno narašča tudi izgorelost med šolarji in študenti. V svojem predavanju sta znanstvenica Veera Virintie in psihologinja Johanna Vilmi iz finskega podjetja Silta Education izpostavili, kako se naučiti veščine koncentracije z orodji, ki temeljijo na nevroznanosti in jih lahko učitelji uporabijo pri svojem delu v razredu.

Vizualni, avditivni in kinestetični tip učenca
Jana Pertot Tomažič, prof. slovenščine ter mednarodno certificirana NLP-trenerka, je poslušalcem zaupala, da se učitelji vsakodnevno srečujejo z izzivom, kako učencem posredovati snov, da jo bodo ti razumeli in si jo zapomnili. Predstavila je tri različne tipe učencev glede na preferenčni zaznavni kanal, ki so vizualni, slušni in kinestetični, načine učenja, ki ustrezajo posameznemu učnemu tipu, in pomen veččutnega poučevanja. Urednica za elektronska gradiva pri Založbi Rokus Klett Tatjana Kupljenik pa je predstavila digitalno učno platformo IzziRokus.si, ki je z vsebinami prilagojena različnim učnim tipom – vizualnemu, slušnemu in kinestetičnemu, kar pomeni hitrejši napredek in učinkovitejše usvajanje snovi. Platforma podpira boljše razumevanje šolske snovi tudi učencem s specifičnimi učnimi potrebami in ponuja številna interaktivna gradiva, polna kratkih izobraževalnih filmov in animacij, kratkočasnih interaktivnih nalog ter videoposnetke učiteljev, ki v spletni učilnici 5KA šolsko snov razlagajo strnjeno in hudomušno.

Primož Zupan, izvršni direktor za nove poslovne modele in inovacije pri Založbi Rokus Klett, je gospe Aniti Mirjanić iz OŠ Gradec za predstavljeni digitalni projekt predal nagrado, in sicer brezplačni dostop do vseh gradiv IzziRokus za vse učitelje in učence na OŠ Gradec. Povedal je še: »V založbi Rokus Klett stremimo k hitrejšemu razvoju izobraževanja, ki vključuje tudi digitalno preobrazbo šolstva. Največji izziv, s katerim se srečujemo, je prepočasna digitalna preobrazba šolstva, saj naša družba premalo spodbuja razvoj tega področja. Poleg tega v šolah ni primerne infrastrukture tako z vidika strojne kot tudi programske opreme. Naš cilj je združevati in povezovati vse deležnike novih učnih gradiv in spodbuditi spremembe v pravo smer. Današnja konferenca je na enem mestu povezala številne odločevalce in pedagoške delavce. Verjamem, da nam je uspelo posredovati marsikateri odgovor, znanje in uporabno orodje za delo v razredu.«

Ob zaključku konference je napovedal tudi nove projekte: »Pred nami sta dva velika projekta, usmerjena v digitrajnost. Prvi je usposabljanje strokovnih in vodstvenih delavcev v vzgoji in izobraževanju za krepitev digitalnih kompetenc, ki ga bodo v prihodnjih treh letih kot vodilni partner v 18-članskem konzorciju vodili ravno v Založbi Rokus Klett. Uvod v ta projekt bo dvodnevna konferenca DigiTrajni učitelj za pedagoške delavce, ki je v načrtu za september 2023. Drugi veliki projekt pa je uvajanje novih učnih načrtov, katerih dva pomembna nadkurikularna cilja sta trajnostno razmišljanje in pridobivanje digitalnih kompetenc.«

Zbiranje sredstev za nadarjene otroke
Organizatorji konference so sporočili, da je celoten izkupiček od prodanih vstopnic (brez DDV) za konferenco Moč digitalnega poučevanja v višini 3.381,89 EUR namenjen fundaciji ROK za nadarjene učence. Fundacija ROK je bila ustanovljena pred začetkom šolskega leta 2013/14 z namenom finančne pomoči nadarjenim šoloobveznim slovenskim otrokom, ki jim življenjske razmere onemogočajo razvoj talentov na področjih znanosti, športa, kulture ter vzgoje in izobraževanja, in spodbujanja drugih k pomoči. Podrobnejša navodila za pridobitev finančne pomoči so na voljo na spletni strani www.fundacijarok.si.