Kabi home office

Nasveti za marec

Vsi že komaj čakamo, da zamenjamo dolge in mrzle zimske dni, za bolj tople, daljše in sončne dneve. Da se narava končno začne prebujati in da lahko začnemo s prvimi spomladanskimi opravili po naših vrtovih.

Priprava na setev

V našem vrtnem centru Eurogarden Vam svetujemo,da si za uspešen začetek pripravimo setveni načrt. Pred tem si pripravimo seznam rastlin, ki jih želimo gojiti. Z deli pričnemo, ko se  vrtna zemlja dovolj osuši in ogreje za pripravo gredic.

Zelenjavni vrt

Pospravimo ostanke zadnje zimske zelenjave. Grede zrahljamo in pognojimo z organskimi gnojili. Prekrijemo jih s folijo ali tunelom in počakamo teden dni, da se zemlja ogreje; nato lahko sejemo zgodnjo zelenjavo. Seme, ki smo ga posejali februarja prepikiramo v toplo gredo.

Ponudba semen na našem trgu je velika. Večinoma sejemo v zemljo (vrt ali lončke),  seme lahko prej nakalimo na ustrezni podlagi, ga postavimo na toplo mesto in pazimo, da je podlaga ves čas vlažna.

Vrtnine sejemo neurejeno ali pa v setvene grede. Setev v setvene grede ni primerna za vrste, ki slabo prenašajo presajanje (npr. korenje). V setvene grede sejemo v vrstah s 15 cm razmikom. Pri setvi na prosto pazimo, da so tla primerno ogreta in pravilno obdelana.

Pred setvijo tla prekopljemo z lopato, pograbimo vse kepe zemlje in odstranimo morebitno kamenje. Globina setve je odvisna od velikosti semena. Manjša semena sejemo bolj plitvo

(1 cm), debelejša pa globlje (5 cm). Pazimo, da sejemo dovolj na redko, da se bodo mlade rastlinice normalno razvijale. Večino zelenjave sejemo v brazde. Na gredi napeljemo vrvico in ob njej naredimo za seme dovolj globoko brazdo. Semena potresemo vanjo in jih prekrijemo s prstjo s pomočjo grabelj. Tla rahlo pretlačimo in zalijemo. Gosteje sejemo, če bomo rastline kasneje presajali. Kombiniramo lahko hitro in počasi rastoče vrste. Hitro rastoče bodo dozorela preden bodo ovirale počasi rastoče. Če sejemo v suhih razmerah, brazdo pred setvijo zalijemo z vodo in posamezno seme rahlo zadelamo v tla in prekrijemo s suho prstjo.

Rastline, ki rastejo bolj skupaj (npr. grah), sejemo v 25 cm široke jarke. Semena enakomerno razporedimo in zasujemo z zemljo. Bučna in fižolova semena sejemo posamično v luknje velikosti prsta.

Zelenjavo, ki jo večkrat režemo (npr. solata) sejemo prosto ali pa v široke jarke, ki so 8 cm narazen.

Mlade rastline postopno redčimo, da niso pregoste. Pri tem odstranjujemo slabše rastline. Populjene rastline odstranimo (kompostiramo) zemljo pa poravnamo.

Presajanje je uspešnejše, če presajamo mlajše rastline. Preden začnemo presajati, rastline zalijemo. Rastlino izkopljemo iz zemlje, primemo za liste in prenesemo v izkopano luknjo ter zasujemo z zemljo tako, da so spodnji listi tik nad zemljo. Če je vreme toplo in suho, presajene rastline zalijemo in zaščitimo (gosta mreža ali stožci iz časopisnega papirja). Skrbimo, da je zemlja še nekaj naslednjih dni vlažna.

Da bo pridelek obilen in zdrav, moramo zelenjavni vrt pravilno negovati.

Nega vrta

Največja nadloga v vrtu je plevel, ki  ga moramo redno odstranjevati. Pleveli rastlinam pobirajo hranilne snovi in vodo. Ustvarjajo tudi primerno okolje za razvoj škodljivcev in bolezni. Plevele lahko odstranimo mehansko ali za to uporabimo fitofarmacevtska sredstva.

Zastiranje

Tla zastiramo iz različnih vzrokov: preprečujemo rast plevela in dvigujemo temperaturo zemlje. Plastične folije uporabljamo za zatiranje plevela (črna), dvigovanje talne temperature (črna in prozorna) in pospeševanje zorenja plodov (bela). Folijo položimo pred setvijo oz. saditvijo. Ob robu grede izkopljemo 10 cm globok jarek in z lopato folijo vdelamo v zemljo. Pri setvi izrežemo odprtine skozi katere potisnemo seme v zemljo. Ko seme vzklije, rastlinico potegnemo skozi odprtino, da lahko nemoteno raste. Zalivamo po potrebi skozi odprtine. Zastiranje z organskimi snovmi kot so slama, lubje je  primerno, kjer želimo preprečevati razvoj plevela in izboljšati kakovost zemlje. Organska zastirka dobro vzdržuje zračno vlago. Najprimernejši čas za nanašanje je pomlad in zgodaj poleti, vendar ne, če so tla mrzla, zelo vlažna ali suha.

Namakanje

Zalivamo močno in občasno. Pri rahlem zalivanju voda prehitro izhlapi in rastline težko prenesejo sušo. Zalivamo zvečer ali zelo zgodaj zjutraj tako, da usmerimo curek proti bazi rastline. Mlade rastline zalivamo z zelo razpršenim curkom, najprimernejša je uporaba posode za zalivanje z nastavkom v obliki rože. Zalivamo lahko tudi z naluknjano ali porozno cevjo, ki jo položimo med vrtnine. Voda počasi teče skozi luknjice in temeljito zalije pas okrog rastlin. Cev je enostavno premikati med gredicami.  

Kolobarjenje

Pri kolobarjenju se vrtnine letno premikajo po gredah v določenem zaporedju. Prednost je v preprečevanju razmnoževanja različnih talnih škodljivcev, ki napadajo točno določene vrste zelenjave. Ko oblikujemo načrt kolobarjenja, si najprej naredimo spisek glavnih vrtnin in približno količino, ki bi jo pridelovali. Na papir si naredimo razpredelnico (vrtnine v vrstah, meseci v stolpcih). V prazne prostore si označimo setvene čase in čas rasti za posamezne vrtnine. Vsaki skupini zelenjave določimo svojo gredo in označimo najpomembnejšo. Po mesečnem načrtu, ki ga imamo, določimo vrstni red. Načrt lahko uporabljamo ves čas, le vrtnine premikamo z ene grede na drugo.

Zeliščni vrt

Odstranimo zastirko in obrežemo vsa olesenela zelišča. Odstranimo vse odmrle ostanke zelišč. Pripravimo grede za setev zelišč. V zaščitenem prostoru sejemo baziliko, koper, majaron, tolščak, na prosto pa ob primernem vremenu peteršilj, krebuljico, širokolistno vrtno krešo, ognjič in druge. Z dobrim načrtom bomo lahko zasadili zelo zanimiv zeliščni vrt.

Za zeliščni vrt so najprimernejša lahka tla z dobro drenažo. Rastejo tudi v težji zemlji, vendar moramo izboljšati propustnost tal. Če ne moremo zagotoviti dobre drenaže, raje napravimo dvignjeno gredo ali pa posadimo zelišča v posode. Tla temeljito pripravimo z uporabo organskih gnojil.

Sadni vrt

Marca opravimo najpomembnejša opravila v sadnem vrtu, ki so najpomembnejša za vzgojo zdravih pridelkov.

V marcu dokončamo zimsko rez sadnih dreves in obrežemo jagodičevje. Sadna drevesa pognojimo z organskimi in mineralnimi gnojili. Pod grmi jagodičevja in nizkoraslih sadnih dreves na šibkih podlagah priporočamo oskrbovanje tal pod krošnjo s pletjem, gnojenjem in zastiranjem. Odrasla visokodebelna drevesa pa imajo lahko travo tik do debla.

Proti koncu meseca marca že lahko zacvetijo marelice in breskve. V primeru, da se  ponoči temperature še spustijo pod ledišče, drevesa zavijemo v kopreno.

Sajenje sadnega drevja

Velikokrat je vreme pozno jeseni neugodno in sadik ne moremo pravočasno posaditi. Zato sajenje prestavimo na februar ali marec oziroma ko vremenske razmere to dopuščajo.

 

Pomembno je vedeti:

sajenja se lotimo takoj ko je mogoče, dokler je še dobra izbira sadik v drevesnicah,
zgodnejše sajenje pripomore, da se sadike hitreje ukoreninijo in lažje prenašajo sušo,
sajenje opravimo v suhem vremenu, ko zemlja ni več zmrznjena,
pred sajenjem preverimo zdravstveno stanje sadik, s škarjami prerežemo korenine, ki morajo biti na prerezu bele in vlažne,

 

Vsako sadno drevo potrebuje svoj življenjski prostor (odvisno od podlage, sorte in gojitvene oblike). Okvirne sadilne razdalje za sajenje so različne, za podrobnejša navodila se posvetujte v naših vrtnih centrih ali se dodatno poučite. Jama naj bo globoka vsaj 0,5 metra in  široka vsaj 1 meter, pri izkopu damo vrhnjo, s hranili bogatejšo plast (ornico) debeline 20 centimetrov, na en kup in spodnjo plast (mrtvica) na drugi kup. Korenine zasujemo z rodovitnejšo zemljo.

Zaščita sadik

Kjer se pojavlja voluhar in pri sadnih vrstah, ki teknejo voluharju, moramo sadike posaditi v pocinkano zaščitno mrežo. S tem bomo drevesa obvarovali v prvih letih.

V tem času, ko so brsti še zaprti v obstoječih nasadih sadnega drevja opravimo tako imenovano zimsko škropljenje z bakrenimi in oljnimi pripravki. Kasneje lahko drevje zaščitimo z lepljivimi trakovi, ki jih nalepimo okrog debla.

Vinska trta

V marcu je še čas za rez vinske trte. Trto režemo zato, da zagotovimo pravilno razmerje med količino, kakovostjo in gospodarnostjo. Pri rezi pazimo, da enoletni les režemo 1-2 cm nad očesom tako, da je rez nekoliko poševno od očesa. Pri rezi dvoletnega in starega lesa pazimo, da so rane pri rezi čim manjše. V dobi mirovanja lahko opravimo škropljenje z bakrenimi pripravki.

Okrasni vrt

Pregledamo in popravimo poti, zidove in ograje. Uredimo grede s trajnicami. Odstranimo vse odmrle dele rastlin, ter ostanke zastirke. Rastline, ki so se preveč razrasle, lahko razdelimo in presadimo. Pregledamo gomolje trajnic, ki prezimujejo izven zemlje v kleti. Če so začele odganjati, jih postavimo v korita in zasujemo z zemljo, v primernih razmerah pa jih prenesemo ven v grede. V toplo gredo sejemo enoletnice in trajnice. Sadimo nekatere vrste čebulnic.  V hladnih nočeh zaščitimo proti mrazu občutljive čebulnice. Obrezujemo in strižemo grmovnice in živo mejo. Vrtnicam odstranimo zimsko zaščito jih obrežemo.

V vodnem vrtu očistimo ribnik. Popravimo bregove in odstranimo vse odmrle rastline oziroma njihove dele.

Trata

Ko se temperature že toliko dvignejo, da se rast priče travno površino pokosimo. Če je trata dovolj nizka pustimo nepokošeno in pregrabimo z grabljami. S tem boste odstranili mah, mrtva, gnila ali plesniva stebla ter prezračili zgornji sloj. Z ročnim ali motornim prezračevalnikom bomo rušo prezračili globlje in bolj temeljito, vendar morate pri tem delu paziti, da ne poškodujete preveč koreninskega sistema. Pomemben faktor pri tem delu je vreme. Po posegu s prezračevalnikom mora biti dovolj vlage, da se travna ruša oziroma koreninski sistem ponovno hitro obraste. Luknje, ki jih naredimo z prezračevanjem zapolnimo s peskom.

Na peščenih ali humusnih tleh travno površino povaljamo zato, da korenine povežemo s tlemi in hkrati izravnamo manjše neravnine. Težkih tal ne valjamo.

 

Marca tudi opravimo prvo spomladansko gnojenje z mineralnimi in po potrebi lahko tudi organskimi gnojili.

Setev

Pred setvijo mora biti zgornja plast zemlje obdelana tako, da je drobno grudičasta. Najprimernejši čas za setev trave je spomladi do sredine maja in konec poletja do sredine septembra. Lahko sejemo tudi v drugih mesecih, vendar moramo poskrbeti za dovolj temeljito namakanje.
 

Ko zemljišče pripravimo, se takoj lotimo setve, da se zemlja ne zapleveli in zbije. Sejemo različne vrste trav. Za setev izberemo primerno travno mešanico. Takoj po setvi uporabimo mineralno gnojilo, najbolje t.i. startno gnojilo. Nato seme z grabljami zagrabimo plitvo v zemljo in povaljamo z valjarjem. Po setvi moramo vzdrževati enakomerno vlago v zemlji.

V vrtnem centru Eurogarden , Vam bomo z veseljem pomagali s koristnimi nasveti za delo v Vašem vrtu.

Naj končamo z izrekom neznanega avtorja »Kdor zaseje vrt, zaseje ljubezen« in dodamo: »V vrtnem centru Eurogarden , Vam bomo z veseljem pomagali s koristnimi nasveti za delo v Vašem vrtu, da bo vsepovsod ljubezen«.

 

Več: www.eurogarden.si