Ivan Kaštrun iz Tržiča je dijak četrtega letnika srednje šole Biotehniškega centra Naklo in predan vodja družinske iniciative Kaštrunovih, ki poskuša na širši trg spraviti inovativni pripomoček za učenje smučanja. Še zlasti so ga vesele osebe s posebnimi potrebami. Že pred 12 leti ga je razvil Ivanov oče Robert, potem se je reč desetletje valjala po garaži, dve leti nazaj pa ga je mladenič obudil v življenje in poimenoval Skiler. S to podjetniško idejo se je srednješolec prebil v deseterico najperspektivnejših mladih podjetnikov prve generacije štipendistov Ustvarjalnikove Fundacije za ustvarjalne mlade. Ivanova prizadevanja pri tem projektu finančno podpira uveljavljeno podjetje Ford Slovenia. Mladenič širši prodor Skilerja na domačih in tujih belih strminah načrtuje že za prihodnjo smučarsko sezono.

Smučanje ima Ivan v krvi, saj prihaja iz športne družine. Oba starša sta športna pedagoga, oče Robert Kaštrun je bil leta 1984 celo član nordijske reprezentance na zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu, kasneje pa nekaj časa trener smučarskih skakalcev in kombinatorcev. Vedno si je želel, da bi njegova šestčlanska družina lahko skupaj smučala po belih strminah, vendar to ni bilo mogoče, saj ima Ivanov tri leta starejši brat Nino Downov sindrom. »Na smučiščih je ves čas zaostajal in nam težko sledil. Bil je zelo nesrečen, mi pa tudi, saj smo ga morali ves čas čakati,« pripoveduje Ivan. »Vsi smo tuhtali, kaj naj storimo, da bratu smučanje ne bi predstavljalo takšne težave. V trgovinah s športno opremo nismo našli ustreznega pripomočka, ki bi manj spretnim otrokom olajšal učenje smučanja, zato se je oče nazadnje odločil, da ga bo izdelal kar sam.«

Zamisel se je seveda razvijala postopoma. Robertova raziskovanja in prizadevanja so močno pritegnila takrat še zelo majhnega Ivana, ki se je po svojih močeh vključil v projekt. »Oče je najprej izrezal stare smučarske čevlje in iz njih naredili objemke. Kovinske palice za vodenje so bile sprva ravne, vendar je Nino zelo kmalu ugotovil, da si lahko 'pomaga' na način, da se jih zadaj oprime in tako pripomoček ni več služil namenu. Zato so palice zdaj zakrivljene,« razlaga Ivan.

Tako je nastala končna podoba Skilerja, enostavnega nastavka za smuči v obliki vodil, s katerimi pomočnik usmerja gibanje in tako smučarja varno pelje po smučišču. Sestavljen je iz preprostih palic in objemk, ki se pripnejo na smučarske čevlje, izdelan pa je iz aluminija in polietilena. Večina sestavin je slovenskega porekla, le kakovostne objemke in zakovice je treba uvoziti. Ime za pripomoček si je izmislil prav Ivan: »Vključuje besedi ski in learning, kar pomensko logično privede do opisa pripomočka za učenje smučanja.«

Pri najmlajših otrocih in tudi smučarskih začetnikih, ki jih je navadno močno strah stopiti na sneg, je uporaben že na ravninah, dobro pa se obnese tudi na blagih strminah. Otrok s pomočjo tega pripomočka dobi senzomotorično informacijo, enostavno lahko uskladi gibala in čutila, na to informacijo pa se mora pravilno odzvati. V začetni fazi, ko nevešč smučar prejema osnovne informacije, ko prestopa v krogu na mestu, na primer, ko se nalahno vzpenja, plužno zaustavlja, ali se spoznava s smučarskim poligonom, ni nujno, da učitelj uporablja smuči. Otroku daje ustna navodila in ga hkrati z vodili enostavno usmerja v pravilno gibanje. Prava vloga Skilerja se še bolj izrazi v drugi fazi učenja, ko začetnik že obvlada osnovne elemente. Učitelj se lahko že prvi dan z njim spušča po blagih strminah in varno usmerja njegove prve zavoje. Ker je število padcev manjše, je smučanje za oba veliko bolj prijetna izkušnja kot pri poskusih brez Skilerja.

»Uspeh smučanja s tem pripomočkom je bil že kar takoj neverjeten. Seveda smo ga najprej dodobra preizkusili na našem Ninu. Takoj, ko je stopil na smuči in smo mu pripeli Skiler, se je postavil v pravilno smučarsko držo. Lahko je smučal hitreje in hkrati varno,« pove Ivan. Že po dveh sezonah s Skilerjem je fant obvladal tudi težje strmine in pripomočka niti ni več potreboval. »Nikoli ne bom pozabil družinskega smučanja na Tromeji. Moj brat z Downovim sindromom je presmučal največjo strmino in to brez težav, jaz pa sem se v strahu spuščal za njim. Vsi v družini smo bili ponosni na njegov uspeh, kajti otroka s takšno motnjo boste zelo redko videli smučati na zahtevnih, poledenelih terenih,« je poudaril mladi, komaj 18-letni podjetnik.

Zanimiv je tudi del zgodbe, kako je Ivan prišel do podjetniške ideje. Takole jo opiše: »Mami je nekje izvedela za Ustvarjalnikov start up vikend pred dvema letoma, želela se ga je udeležiti, zanj pa je navdušila tudi mene. Ker sva vedela, da za nastop potrebujeva nek produkt, neko podjetniško zamisel, nama je v glavo padla uporabna reč za učenja smučanja iz naše garaže, ki takrat niti imena še ni imela. Mami je pripravila predstavitev, se poskusila v nastopu, a jo je trema tako hudo stisnila, da iz tega ni bilo nič. Mene je to zelo potrlo, hudo sem bil razočaran. Lani, ko je Ustvarjalnik v Tržiču znova pripravil start up vikend, sem se na predstavitev pripravil jaz, mami podjetništvo na ta način ni več zanimalo. Zaradi njene slabe izkušnje iz preteklega leta sem veliko vadil za predstavitev in moj nastop je bil zelo uspešen. Mislim, da so mami tekle solze, ko me je gledala … Na tistem start up vikendu sem zmagal, za nagrado dobil mentorske ure pri Ustvarjalniku in tako se je zgodba začela.«

Torej je prav Ivanova mama Sanja Steka Kaštrun neposredno zaslužna za začetek sinove podjetniške poti, čeprav je potencial za to pokazal že v otroštvu. »V četrtem razredu, ko sem se udeležil šole v naravi, sem že v nekaj dneh zapravil vso žepnino, ki sta mi jo s seboj dala starša. Razmišljal sem, kaj storiti. Ker sem hudo dobro risal, sem hitro pripravil kakšnih deset risb in jih sošolcem, od hiške do hiške, ponudil v nakup. Dejansko so mi dali denar za moje risbe. No, to je bila moja prva podjetniška izkušnja,« se anekdote v smehu spomni Ivan.

Kasneje se je intenzivneje pridružil Ustvarjalnikovi podjetniški skupnosti, mentor Matija Goljar pa ga je še naprej spodbujal, da je Skiler sijajna poslovna ideja, s katero bi bil realno lahko zelo uspešen na trgu. Prav zato se je Ivan odločil še bolj poglobiti v projekt in pridobiti podjetniška znanja. »Sprva sploh nisem razmišljal o zaslužku, pomembnejša mi je bila misel, da bi s Skilerjem lahko učinkovito pomagal do užitkov pri smučanju marsikateremu začetniku in to po dostopni ceni. Zavedal sem se tudi pomena izkušenj, ki jih pridobivam na tej poti, a zdaj se moja pričakovanja z meseca v mesec stopnjujejo. V bližnji prihodnosti bi Skiler rad pripeljal do serijske proizvodnje, za zdaj pa je na voljo le po naročilu. Uporabljajo ga že nekateri posamezniki v Sloveniji, Avstriji in Italiji. Pogovori za večje razsežnosti projekta zdaj že tečejo z distributerjem iz Italije - pripravljam predstavitev zanje - doma pa smo že dogovorjeni z Zavodom 404, kjer so nam pripravljeni pomagati s prostorom, orodjem in ekipo za proizvodnjo našega smučarskega pripomočka,« ponosno pove najstniški podjetnik.

Prepričan je, da bo Skiler zlasti mlajšim otrokom, smučarskim začetnikom in osebam s posebnimi potrebami, ki se šele spoznavajo s tem priljubljenim zimskim športom, že v bližnji prihodnosti bolj množično olajšal učenje smučanja ter jim omogočil varnejše užitke na belih strminah. Še posebej pa bodo pripomočka veseli starši in učitelji, saj bodo z njim prihranili čas in energijo, ki jo porabijo, da otroka naučijo smučanja. »Skiler je odličen pripomoček tudi za tiste smučarje začetnike, ki že imajo neko raven znanja, vendar so še negotovi in se ne počutijo varne na zahtevnejših progah. Zložljiv set lahko preprosto spravimo v nahrbtnik in ga uporabimo le na strmejših progah, ki se jih otroci navadno ustrašijo. S Skilerjem lahko presmučajo tudi bolj zahtevne terene, varno jih lahko pripeljemo v dolino, o ponosu in sreči, zlasti pri otrocih s posebnimi potrebami, pa verjetno ni treba izgubljati besed,« poudarja Ivan Kaštrun.

Skiler je doslej preizkusila že kar lepa množica različnih vrst smučarskih začetnikov, od najmlajših otrok, tistih s posebnimi potrebami, do starejših, z veseljem pa so ga preizkusili tudi na Združenju učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije (ZUTS). »Pripomoček je primeren za individualno učenje smučanja, ki učencem omogoča lažje in varnejše pridobivanje občutka za 'podaljšano stopalo'. Sestavljata ga dve podaljšani ročki, ki sta z zadnje strani kompaktno vpeti na posebej izdelane objemke na smučarskih čevljih. Set je izdelan iz lahkih in hkrati dovolj trdnih materialov, ki so vzdržljivi tudi v zimskih okoliščinah. Je lahko prenosljiv in zagotavlja enostavno uporabo. Zelo ga priporočam zlasti učiteljem, ki učijo smučanja začetnike s posebnimi potrebami,« je o Skilerju med drugim povedal dr. Blaž Lešnik, predsednik ZUTS.

Tudi odzivi specialnih športnih pedagogov so zelo pozitivni. Prednost vidijo v enostavni uporabi na katerem koli terenu, tudi na zasneženem dvorišču, na primer, v domiselni postavitvi ravnotežja, pridobivanju novih izkušenj in še v čem. Izdelek omogoča užitek v drsenju in zavijanju tudi osebam, ki tega brez njega ne bi zmogle. Ena od njih je Ana, punca z Downovim sindromom. Bila je med prvimi, ki je na smučišču Zelenica preizkusila Skiler. »Kot vsi downovci ima Ana težave s čutili in svojega telesa ne občuti najbolje. Učenje kompleksnejšega gibanja je zanjo izjemno težko. Ana nikoli prej ni smučala, nikoli ni niti stala na smučkah, še priložnosti, da bi opazovala druge smučarje, ni imela. Za otroke z Downovim sindromom je to zelo pomembno, saj se največ naučijo s posnemanjem,« pripoveduje Anina mama Metka Uršič Gabršček. »S pomočjo Skilerja je hitro osvojila pravilen položaj telesa in nog ter pri zavojih obremenila prave mišice,« je ponosno povedala mama in dodala: »Mislim, da je ta naprava res dobra. Avtorjem želim veliko uspeha. Upam, da jo bodo preizkusili tudi drugi otroci in odrasli z gibalnimi pomanjkljivostmi.«

Družina Vrdoljak je Skiler preizkusila lani decembra na Rogli, na prvem promocijskem dnevu. »Medtem ko 11-letna hčerka Elena smuča že od petega leta, naš pedantni, previdni in zelo občutljivi triletnik, Mark Marijan, še ni stal na smučeh. Skilerjev promocijski dan je bil za nas odlična priložnost, saj sem se spomnil, kako zelo smo se namučili, ko je na smučke prvič stopila hči,« je povedal oče Marko in dodal: »Marka Marijana ni bilo lahko spraviti na sneg, saj ga ne mara, boji se nevarnosti, sovraži že natikanje pancerjev ...  Potem pa mu je Robert Kaštrun na sposojene rdeče smučarske čevlje pripel Skiler in je kar šlo. Velika prednost tega pripomočka je možnost smučanja po vsaki površini, celo po rahli  strmini navzgor, med drevesi, po ravnem ... Naš triletnik je zelo užival in komaj čaka, da gremo spet smučat.«

www.ustvarjalnik.org

Foto: arhiv Ivana Kaštruna