Letošnja poletna planinska sezona je že na svojem vrhuncu v sredini avgusta pokazala, da bo med boljšimi v zadnjih letih, k čemur so pripomogli obisku gora naklonjeno vreme, široko odprta vrata planinskih koč ter številni domači in tuji obiskovalci, ki so se odločili del poletja kakovostno preživeti v gorah. Tri petine slovenskih planinskih koč po lastni oceni beleži boljši promet, višji obisk in več nočitev od petletnega povprečja, prav tako se povečuje obisk tujih planincev. Konec septembra planinske koče v visokogorju večinoma zaprejo svoja vrata, nižje ležeče pa preidejo na jesensko-zimski delovni čas.

Gospodarska komisija Planinske zveze Slovenije (PZS) je ob koncu poletne planinske sezone 2015 izvedla oceno uspešnosti obratovanja planinskih koč na osnovi vprašalnika, ki je zajel primerjavo sezone v zadnjem petletnem obdobju glede na število gostov, število nočitev, število nočitev tujih gostov in oceno prometa. Povratne informacije je pridobila za dobro četrtino od 163 oskrbovanih planinskih koč; poleg njih je v Sloveniji še 15 bivakov. Podatki so porazdeljeni tako med kategorijami koč kot med območji, kjer koče stojijo. »Po oceni oskrbnikov je letošnja sezona v planinskih kočah med boljšimi glede na povprečje zadnjih petih let. Tri petine koč beleži boljši skupni promet, po njihovi oceni je boljši za osem odstotkov glede na zadnje petletno povprečje. Tako obisk na kočah kot nočitve so višje za pet odstotkov od zadnjega petletnega povprečja. Delež tujcev se še vedno povečuje in je v primerjavi z zadnjim petletnim povprečjem višji za osem odstotkov,« je izsledke analize poletne sezone 2015 v planinskih kočah strnil strokovni sodelavec PZS Dušan Prašnikar.

Skoraj tri četrtine visokogorskih koč ima po lastni oceni boljšo sezono od petletnega povprečja z višjim prometom in večjim številom nočitev. Tudi koče v sredogorju in nižje ležeče ocenjujejo boljši obisk in višji ustvarjen promet. Delež tujcev se najbolj povečuje v visokogorskih kočah, kjer je za skoraj petino višji od povprečja, kar je odraz dejstva, da so visokogorske koče najprivlačnejše za obisk tujcev in najbolj turistično promovirane. Po oceni sta glede na zadnje petletno povprečje najboljši obisk in promet v planinskih kočah v Karavankah. Tudi v Julijskih Alpah, sicer območju najbolj obiskanih planinskih koč v Sloveniji, kljub povprečnemu obisku ocenjujejo boljši promet. Koče Kamniško-Savinjskih Alp imajo malenkost boljšo sezono od povprečja zadnjih petih let. O slabšem obisku poročajo iz koč v Posočju in severovzhodni Sloveniji.

Konec septembra večina planinskih koč v visokogorju zapre svoja vrata. Kljub temu od 163 oskrbovanih koč ostane tudi jeseni in pozimi odprtih ali delno odprtih 118 planinskih koč, večinoma ob koncu tedna in praznikih, nekatere pa tudi ves čas, npr. Dom na Komni, Dom v Tamarju, Domžalski dom na Mali planini. Skupaj bo v visokogorju vse leto odprtih enajst planinskih koč, od nižje ležečih papredvsem koče, dostopne po cesti. Nekatere pozimi zaprte koče v visokogorju imajo zimske sobe. Letos je bil postavljen nov nadomestni Bivak pod Skuto, Bivak II na Jezerih bo zaprt predvidoma do naslednje sezone, do takrat je v načrtu tudi gradnja novega bivaka v bližini zaprtega Doma Petra Skalarja na Kaninu. Aktualni podatki o odprtosti planinskih koč so ažurno objavljeni na spletnem mestu PZS.

»Ena boljših sezon v zadnjih letih, predvsem pa občutno boljša od lanske, ko je na manjši obisk planincev v gorah vplivalo predvsem slabo vreme, je dober obet za društva, da so lahko izboljšala poslovni rezultat, kar je marsikje pomembno predvsem za pokrivanje lanske izgube in lažje načrtovanje različnih obnov, posodobitev in investicij,« je povedal načelnik Gospodarske komisije PZS Janko Rabič. Komisija je pred poletjem izdala promocijska letaka o planinskih kočah za Julijske Alpe ter osrednji del Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank, planinskim društvom in kočam je omogočila predstavitev na sejmih, čaka jo še priprava novega pravilnika o kočah z namenom posodobitve, poenotenja, večje preglednosti in vključenosti celotnega področja delovanja planinskih koč.

»V poletni sezoni je Gospodarska komisija PZS prejela nekaj pritožb glede cen in upravljanja v planinskih kočah, predvsem v visokogorskih na območju Julijskih Alp. Pritožbe je obravnavala in do društev tudi ukrepala glede na zdaj veljaven pravilnik. Društva, ki so lastniki koč, kjer se je kršilo sprejete najvišje cene prenočevanja in oskrbe, so prejela opomin za odpravo nepravilnosti. Ta društva tudi ne bodo mogla začasno koristiti nekaterih ugodnosti, ki jih PZS omogoča lastnikom planinskih koč,« je poudaril Janko Rabič. Kot pomemben ukrep komisija ustanavlja strokovni odbor za visokogorske koče, s katerim želi rešiti težave glede najvišjih cen prenočevanja in oskrbe v teh kočah. Ena od pomembnih nalog v prihodnje bo usposabljanje oskrbnikov in tistih, ki so pri društvih zadolženi za gospodarsko dejavnost; prvo se obeta v začetku prihodnjega leta.

Prizadevanja za ureditev področja ekološke sanacije koč je osvetlil generalni sekretar PZS Matej Planko. Predstavniki gospodarske komisije so bili na več pogovorih in aktivnostih med predstavniki PZS, na Ministrstvu za okolje in prostor in v drugih državnih službah ter sodelovali v javni razpravi pri nastajanju nove Uredbe o odvajanju in čiščenju odpadne komunalne vode. Za lastnike planinskih koč je do 15. novembra 2015 odprt razpis za sofinanciranje projektne dokumentacije za ekološko in energetsko sanacijo planinskih koč, na voljo jim je tudi brezplačna Svetovalna pisarna v okviru Gospodarske komisije PZS. Za potrebe ekoloških in energetskih investicij v kočah je bilo letos izvedeno svetovanje za dvanajst planinskih koč.

Vedno več planinskih društev se vključuje v akciji PZS Okolju prijazna planinska koča in Družinam prijazna planinska koča, kar je pomemben korak pri varovanju okolja in v prizadevanjih za večji obisk družin na kočah. Koče s certifikatom okolju ali družinam prijazna koča in tiste z vgrajeno čistilno napravo so sodelovale v izboru za naj planinsko kočo 2015, ki ga je Planinska zveza Slovenije izvedla v sodelovanju z medijem Planet Siol.net. To lovoriko je letos prepričljivo osvojil Planinski dom na Kumu (1211 m), za katerega že desetletja skrbi Planinsko društvo Kum Trbovlje. O častnem, a hkrati zavezujočem nazivu je spregovoril oskrbnik Roman Ledinek ter predstavil odgovorno in razgibano oskrbniško delo v koči, ki je planince prepričala z gostoljubjem, okusno hrano, širnimi razgledi in domačnim vzdušjem. »Vesel sem, da ljudje radi pridejo na Kum, zadovoljni odidejo in se radi vračajo. Sicer sem oskrbnik Planinskega doma na Kumu šele drugo leto, a je razveseljiv porast obiskovalcev od lani do letos,« je povedal Ledinek, njegove besede pa je potrdila tudi predsednica PD Kum Trbovlje Marjeta Bricl: »Z letošnjo in tudi lansko sezono smo zelo zadovoljni. Imeli smo srečno roko pri izbiri oskrbnika, in ko je dom prevzel Roman, se je bistveno povečal obisk na koči, sicer pa na razgledni Kum obiskovalci radi prihajajo, zanimiv in dostopen je za staro in mlado.«

Z obiskom je zadovoljen tudi Zoran Belko, že sedem let oskrbnik Frischaufovega doma na Okrešlju (1396 m, PD Celje Matica): »Planinska sezona je zagotovo boljša kot lani, ena boljših v zadnjem obdobju. Zaradi bližine doline nimamo veliko nočitev, ki so vsa leta razporejene enakomerno, a letos je bilo malce več tujcev kot prejšnja leta, največ Nizozemcev, Angležev in Hrvatov. Imeli pa smo boljši promet s hrano in pijačo, ki je posledica večjega obiska zaradi lepšega vremena,« je sezono ocenil oskrbnik koče v Kamniško-Savinjskih Alpah, ki bo stalno odprta do konca oktobra, pozimi pa ob vremensko ugodnihkoncih tedna.

»Letos je bila res dobra sezona, ki jo je krojilo lepo vreme julija in avgusta, septembra je bilo že manj obiska. Boljša je bila od zadnjega petletnega povprečja, saj smo imeli tako boljši obisk kot število nočitev in promet, saj se to vse prepleta. Zasluga gre predvsem vremenu in veliko tujim gostom, saj je bilo med prenočevalci letos dve tretjini tujcev in tretjina domačih planincev,« je črto pod letošnjo poletno planinsko sezono potegnil Jure Brečko, dolgoletni oskrbnik Zasavske koče na Prehodavcih (2071 m, PD Radeče), ki je za letos že zaprla svoja vrata. Priljubljeno kočo v Julijskih Alpah je letos od tujcev obiskalo največ Nemcev, Čehov, Belgijcev in Angležev, prgišče pa je bilo tudi gostov iz bolj oddaljenih držav, kot so Indija, Mehika, Tajska, Kolumbija, Čile in Brazilija. 

Tekst in foto: Manca Čujež