Murska Sobota, 22. julija 2019 - Od 27. avgusta do 1. septembra bo v gradu Rakičan in na letališču v Murski Soboti potekalo Slovensko odprto državno prvenstvo Murska Sobota 2019, na katerega je prijavljenih 40 ekip iz 17 držav. Letošnje tekmovanje je napovednik prihajajočega Svetovnega prvenstva v letenju s toplozračnimi baloni, ki ga bo Slovenija gostila od 19. do 26. septembra 2020 na isti lokaciji. Organizator svetovnega balonarskega prvenstva v Murski Soboti je Balonarski klub Roto, skupaj z Mestno občino Murska Sobota, Letalsko zvezo Slovenije in Aeroklubom Murska Sobota. Se vidimo v Pomurju!
Svetovno prvenstvo v letenju s toplozračnimi baloni poteka na vsaki dve leti že od leta 1973. Leta 2014 se je odvijalo v Braziliji, 2016 na Japonskem, 2018 v Avstriji, naslednje balonarsko svetovno prvenstvo pa bo potekalo od 19. do 26. septembra 2020 v Sloveniji. Osrednji del dogodka se bo odvijal v gradu Rakičan in na letališču Murska Sobota, priprave pa so se že začele. Kot uvod oziroma neke vrste generalka v svetovno prvenstvo 2020 bo od 27. avgusta do 1. septembra 2019 potekalo Slovensko odprto državno prvenstvo v letenju s toplozračnimi baloni Murska Sobota 2019, ki se ga lahko udeležijo tudi ekipe iz tujine. Kako veliko je zanimanje za to prvenstvo, kaže dejstvo, da je bila kvota 40 ekip za letošnje tekmovanje zapolnjena že prvi mesec po odprtju prijav, tako da že letos lahko pričakujemo veliko število pilotov, ki bodo trenirali in leteli nad Pomurjem.
Organizator svetovnega balonarskega prvenstva v Murski Soboti je Balonarski klub Roto
Prireditelji svetovnega prvenstva v Murski Soboti so Balonarski klub Roto, skupaj z Mestno občino Murska Sobota, Letalsko zvezo Slovenije in Aeroklubom Murska Sobota. Balonarski klub Roto je bil ustanovljen leta 1993 in ima tri aktivne pilote (Matjaž Pavlinjek, Goran Grgič, Radoš Švagelj), ki se redno udeležujejo regionalnih, nacionalnih in mednarodnih tekmovanj. Najboljši rezultat kluba je 3. mesto Radoša Švaglja na državnem prvenstvu leta 2015 in 2017. Organizacijski tim se lahko pohvali z
organizacijo slovenskih nacionalnih prvenstev med letoma 2013-2017 in tekmovanja FAI leta 2017 ter več kot 10-letnimi izkušnjami iz različnih področij tega športa (kot piloti, uradne osebe na tekmovanjih, člani ekip …) v nacionalnih, evropskih in svetovnih FAI tekmovanjih. V letu 2020 jih čaka zelo zahtevna naloga, saj bo na svetovnem prvenstvu sodelovalo 105 mednarodnih tekmovalnih ekip, 40 udeležencev festivala, pričakujemo skupaj 145 balonov, kar pomeni vključno z ekipami, osebjem
tekmovanja, organizatorji in prostovoljci več kot 800 ljudi.
''Ponosni smo, da nam je bila, 26 let po zadnjem evropskem prvenstvu v Sloveniji, zaupana organizacija Svetovnega prvenstva v balonarstvu 2020 v Murski Soboti, ki bo največji balonarski spektakel doslej pri nas. To je veliko priznanje za slovensko balonarstvo in nadvse odgovorna naloga za organizacijski odbor. Veseli nas, da bomo že letos gostili 40 ekip domačih in tujih pilotov na Odprtem slovenskem državnem prvenstvo v letenju s toplozračnimi baloni – Murska Sobota 2019, kjer bomo priča novi generaciji mladih, ambicioznih in zagnanih pilotov, ki meje poletov z baloni pomikajo višje,'' je o prihajajočem dogodku povedal generalni direktor Matjaž Pavlinjek.
BALONARSTVO IMA PRI NAS DOLGO TRADICIJO
Letenje s toplozračnimi baloni je atraktivna, a izjemno specifična in zahtevna tekmovalna športna disciplina, ki je hkrati tudi spektakularna paša za oči. Tudi v Sloveniji je priljubljena in ima dolgoletno tradicijo. Prvi Slovenec, ki je imel priložnost videti balon, je bil matematik Jurij Vega in to že leta 1784, manj kot leto dni po prvih poletih v Parizu. Začetki sodobnega balonarstva v Sloveniji segajo v leto 1978, ko je poletel prvi balon in je v košari bolj po nesreči kot namenoma
ponesel Slavka Avija Šorna.
V Sloveniji je balonarstvo počasi pridobilo na množičnosti. V deželi z dvema milijonoma prebivalcev smo izšolali nekaj manj kot 150 pilotov in registrirali 50 toplozračnih balonov. Za letenje sta primerni predvsem osrednja in vzhodna Slovenija. Državna prvenstva smo organizirali 17-krat in slavili 8 prvakov. Mladi rod tudi pri nas vztrajno trka na vrata in premika meje. Tako smo dočakali evropsko žensko prvakinjo v letu 2010, ko je v Litvi slavila Gabriela Slavec, in bronasto medaljo na evropskem prvenstvu, ki jo je osvojil Vito Rome v letu 2015.
Prekmurska ravnica je že leta 1994 gostila evropsko prvenstvo v letenju s toplozračnimi baloni. Takratne ekipe tekmovalcev se ga še vedno z naklonjenostjo spominjajo po odlični organizaciji, lepi pokrajini za letenje in prijaznosti domačinov. Pomurska pokrajina je idealna za letenje z baloni zaradi svoje ravnice ter primernih temperatur in vetrov. Slovenija danes premore kar nekaj odličnih pilotov toplozračnih balonov, ki dosegajo izjemne rezultate na mednarodnih tekmovanjih, tudi v prvi kategoriji dogodkov FAI.
SLOVENSKI BALONARSKI ŠAMPIONI
Gabriela Slavec se je rodila leta 1975 v Braziliji. Z balonarstvom se ukvarja od leta 1987, ko se je kot članica ekipe pridružila pilotom na prvem organiziranem balonarskem dogodku v Braziliji. Leta 1991 je na brazilskem državnem prvenstvu prvič prevzela vlogo sodnika opazovalca, dolga leta je delovala tudi kot slovenska delegatka v Mednarodni letalski zvezi in balonarski komisiji. Z letom 2000 je kot pilotka toplozračnih balonov začela tekmovati na nacionalnih in mednarodnih srečanjih. V
Litvi je leta 2010 kot predstavnica Slovenije dosegla svoj najboljši dosežek, naziv evropske prvakinje na prvem ženskem evropskem prvenstvu v letenju s toplozračnimi baloni.
Vito Rome se je rodil leta 1985 v Ljubljani. V svet balonarstva je vstopil že pri 18. letih, z letom 2007 pa je začel tekmovati na državnih, evropskih in svetovnih prvenstvih. Uveljavil se je kot eden najboljših pilotov toplozračnih balonov pri nas, je večkratni državni prvak in nosilec najboljšega slovenskega tekmovalnega dosežka v balonarstvu - evropske bronaste medalje iz leta 2015.
Slavko Avi Šorn je pionir in legenda slovenskega balonarstva. Njegov krstni let 11. novembra 1978 se je v zgodovino zapisal kot prvi polet s toplozračnim balonom v Sloveniji. Trenutno beleži več kot 4000 ur letenja s toplozračnimi baloni, je rekorder v vseh državnih kategorijah (razdalja, višina, trajanje) in veteran številnih državnih, desetih evropskih in devetih svetovnih prvenstev. Medalje je osvojil na številnih državnih prvenstvih, zadnjo leta 2013. Njegova najboljša dosežka na mednarodni ravni je četrto mesto na evropskem prvenstvu v Nemčiji leta 2007. Od leta 1992 deluje kot licenciran inštruktor.
TEKMOVALNO BALONARSTVO
Balonarstvo je v splošni javnosti priljubljeno predvsem zaradi čudovitih razgledov in značilne spokojnosti poletov, zato se večina ljudi ne zaveda, da je to tudi zahtevna tekmovalna športna disciplina. Čeprav tekmovalno balonarstvo fizično ni zelo zahtevno, vseeno terja veliko znanja, koncentracije, treninga in trdega dela. Tekmovanja potekajo na nacionalnih, regionalnih, mednarodnih in svetovnih ravneh, v skladu s standardnimi pravili Mednarodne letalske zveze (FAI), ki določajo naloge, v
katerih se pomerijo piloti, in pravila, na podlagi katerih je na koncu tekmovanja izbran pilot - zmagovalec.
Balonarska tekmovanja potekajo več dni skupaj. Vsak dan se navadno načrtuje dva poleta, vsak polet pa lahko vsebuje več različnih nalog, ki so opredeljene pred samim začetkom poleta, ko so znane vremenske razmere. Cilj tekmovalnih letov ni doseganje najboljšega časa, razdalje ali višine kot pri ostalih športih. Tekmovanja od pilotov zahtevajo, da uporabijo svoje znanje pri upravljanju balonov nad določenim območjem. Vključujejo cilje, tarče, področja za točkovanje, časovne in prostorske omejitve, ki jih mora pilot upoštevati, da dokaže svoje sposobnosti načrtovanja letenja, predvidevanja in upravljanja z balonom v danih vremenskih razmerah. Tekmovanje je pravzaprav strateška igra, v kateri tekmovalci kombinirajo več komponent, kar zahteva precej taktičnih znanj.
Pilot lahko doseže dobre rezultate pri tekmovalnih nalogah z ustrezno kombinacijo načrtovanja poleta, sem sodi predvsem izbor primernega vzletnega mesta, pri čemer se pilot zanaša na podatke o smereh vetra na različnih nadmorskih višinah, taktike pri izbiri in določanju ciljev, dobrega upravljanja balona in ščepca tekmovalne sreče. Pilot z dviganjem ali spuščanjem balona poskuša ujeti tisti sloj zraka, ki ga nosi proti cilju. Sam balon ne pristane na tarči, pač pa pilot proti središču tarče vrže marker (majhen obtežen trak). Rezultat je razdalja med markerjem in središčem tarče. Največ točk prejme pilot, čigar marker pristane najbližje označeni tarči.
ALI STE VEDELI?
Toplozračni balon je prva tehnologija na svetu, ki je človeku omogočila letenje. Prvi let v zgodovini človeštva sta 21. novembra 1783 v Parizu izvedla Jean-François Pilâtre de Rozier in François Laurent d’Arlandes. Sam balon, ki sta ga zasnovala brata Montgolfier, je danes na ogled v londonskem Muzeju znanosti.
V Prekmurju imamo spomenik prvemu balonu, ki je pristal na slovenskih tleh. 18. avgusta 1934 sta stratosferska letalca profesor Max Cosyns in njegov asistent Nere van Elst z balonom vzletela z letališča Hou-Havenne v Belgiji. Veter ju je nato ponesel čez Avstrijo in proti Prekmurju. Pristala sta v vasici Ženavlje, ki je s tem zaslovela po celi Evropi, senzacija pa je privabila okrog 6.000 obiskovalcev.
Prvi slovenski balon na vroč zrak je bil izdelan jeseni 1978. Med pripravami na prvi polet se je vrv, na katero je bil balon privezan, odtrgala in balon je s seboj po nesreči na krstno pot ponesel tudi Slavka Avija Šorna. Avantura se je srečno končala nekaj ur pozneje na Žirovskem vrhu. Presenetljiv začetek s srečnim koncem in zgodovinski trenutek za sodobno slovensko balonarstvo!
Kako visoko gre lahko balon? Zelo visoko! Nosilec državnega višinskega rekorda je Avi Šorn, ki je leta 1996 z balonom dosegel kar 10.321 m! Pri turističnih poletih baloni običajno dosegajo višine od 50 do 500 metrov, kar je tudi optimalna višina za lep razgled in fotografiranje. Ko pa govorimo o balonarstvu kot športni disciplini, so višine precej bolj vrtoglave. Svetovni višinski rekord v poletih s toplozračnimi baloni je 26. novembra 2005 dosegel Vijaypat Singhania. Med zgodovinskim poletom, ki ga je začel v središču Bombaja in končal 240 km južneje, v kraju Panchale, se je namreč dvignil neverjetnih 21.027 m visoko!
Letos beležimo 20-letnico prvega poleta okoli sveta. 20. marca 1999 sta Brian Jones in Bertrand Piccard postala prva pilota, ki sta v neprekinjenem poletu obkrožila svet. Pot, ki sta jo začela v švicarskih Alpah in zaključila v Egiptu, sta opravila v 19-ih dneh, 21 urah in 55 minutah, potovala pa sta z lepotcem Breitling Orbiter 3, balonom na vroč zrak in helij ter pogonom na propan.
Ste že slišali za ime FEDOR KONJUKHOV? Konjukhov, raziskovalec in verjetno največji trenutno živeči avanturist, je živa legenda v svetu balonarstva. Leta 2016 je s hibridnim balonom v svojem prvem poizkusu in solo zasedbi izvedel let okoli sveta. 272 ur in 11 minut, kar je trajal polet, je preživel v karbonski kapsuli le malo večji od kopalne kadi in pri tem opravil 33,521 km dolgo pot okrog zemeljske oble. Letel je čez kontinente, gorske očake, oceane in skozi nevihte, na čase z vrtoglavo hitrostjo 200 km/h in na višinah do 10,500 m. S tem podvigom je podrl rekord, ki ga je leta 2002 postavil Steve Fossett – za kar 52 ur in 13 minut. Torej, še vedno mislite, da je balonarstvo lahek šport?
Foto: Becky - stock.adobe.com
