Kljub temu ničesar ne bom prepustila naključju in bom tekla v ospredju ter kontrolirala tek, da ta ne bi bil prepočasen. Če bodo v tej disciplini na programu trije teki, potem je malo možnosti, da bi tekla na 1500 metrov, kjer je pet do šest zelo močnih tekmovalk. Če pa bosta le dva teka, potem je velika verjetnost, da bom poskušala vrhunski rezultat odteči tudi na daljši razdalji," je o možnosti, da bi na EP osvojila dve odličji, povedala Čeplakova.
Naslov evropske dvoranske prvakinje si je pritekla v finalu EP 3. marca na Dunaju s fantastičnim svetovnim rekordom (1:55,82), ko je osvojila zlato odličje, prvo slovensko na dosedanjih 27. dvoranskih EP. Čeplakova ima najboljši letošnji rezultat na svetu tudi na prostem, saj je
20. julija na atletskem mitingu EAA v belgijskem Heusden Zolderju v tekla 1:55,19; od nje je bilo v zgodovini atletike v teku na dva stadionska kroga hitrejših le šest atletinj.
"Na EP se bom pripravljala v Velenju, kjer je med drugimi zvezdniki tudi Britanec Colin Jackson, svetovni rekorder na visokih ovirah. Z mano bo nekaj treningov opravila tudi Langerholčeva." Njenega nekdanjega trenerja Tomislava Popetrova, ki jo je 12 let spremljal na tekmovalni poti, je uspešno zamenjal Aleš Škobrne, sicer deseterobojec in uspešen študent v ZDA.
Čeplakova je 20. julija v Heusden Zolderju kljub slabim vremenskim razmeram izenačila dvanajsti najboljši rezultat vseh časov na svetu in dosegla najboljšega v zadnjih petih letih. Z njim se je izenačila z olimpijsko in svetovno prvakinjo Mario de Lourdes Mutolo iz Mozambika. Hitrejše so bile doslej le svetovna rekorderka Čehinja Jarmila Kratochvilova (1:53,28; 26. julija 1983, Muenchen), Rusinja Nadežda Olizarenko (1:53,43; 27. julija 1980, Moskva), Kubanka Ana Fidelia Quirot (1:54,44; 9. septembra 1989, Barcelona), Rusinji Olga Minejeva (1:54,81; 27. julija 1980 v Moskvi) in Tatjana Kazankina (1:54,94; 26. julija 1976, Montreal) ter Romuka Doina Melinte (1:55,05; 1. avgusta 1982, Bukarešta). Omenjene že dolgo ne tekmujejo več, Quirotova pa je je bila od Velenjčanke kot edina v zadnjih trinajstih letih hitrejša 24. avgusta 1997 v Koelnu (1:54,82).
Da je Čeplakova sposobna vrhunskih dosežkov tudi na daljših razdaljah, na katerih je blestela v mladinski konkurenci, je dokazala na dvoranskem mitingu v Glasgowu 9. marca, kjer je na 1500 metrov zmagala in s 4:05,44 dosegla tudi nov slovenski rekord, ki je ostal drugi najboljši čas na svetu v letošnji dvoranski sezoni; tedaj je premagala tudi evropsko dvoransko prvakinjo na 1500 metrov Rusinjo Jekaterino Pusanovo (4:05,53). Nato je 16. marca v Adelaidi v svojem drugem nastopu na prostem v tej sezoni je tekla 2:00,88, na evropskem pokalu klubskih prvakov v Lizboni je 25. maja z 1:57,63 prvič izboljšala državni rekord na 800 metrov na prostem, ki ga je Škofjeločanka Brigita Langerholc dosegla 25. septembra 2000 s četrtim mestom na OI v Sydneyu (1:58,51). Na atletskem mitingu za veliko nagrado druge kategorije in 52. memorialu Borisa Hanžekovića 8. julija v Zagrebu je zasedla drugo mesto v teku na 1500 metrov (4:05,59) in izboljšala državni rekord Helene Javornik (4:06,77; 9. julij 2000, Bydgozscz)."Zavedam se, da sem blizu svetovnega rekorda na 800 metrov, a obenem tudi daleč, saj je ta sanjska meja izredna.
Svetovnega rekorda ni mogoče napovedovati. Poleg splošne pripravljenosti je potrebna dnevna forma in dobri vremenski pogoji. Mislim, da ga bom težko dosegla, vendar pa nikoli ne reci nikoli," je o možnosti izboljšanja svetovnega rekorda na prostem povedala Čeplakova. Atletinja,
rojena 12. septembra 1976 z dekliškim priimkom Steblovnik, je 3. marca na Dunaju dosegla šele drugi slovenski atletski svetovni rekord po izenačenju tega dosežka, ki je uspel Dragi Stamejčič leta 1964 v Celju na 80 metrov ovire. Avstrijka Stephanie Graf, svetovna in olimpijska podprvakinja, ki je bila srebrna na Dunaju (1:55,85), naj bi bila Velenjčanki najhujša tekmica na EP v Muenchnu, vendar pa je morala najboljša avstrijska športnica na operacijo in je v bavarsko prestolnico ne bo. Za
Čeplakovo tudi po EP ne bo zmanjkalo izzivov.
Najprej bo skušala na prestižnem mintingu v Zuerichu premagati Mutolo, nato pa bo na prav tako znamenitem bruseljskem mitingu poskušala izboljšati svetovni rekord na 1000 metrov, ki ga je leta 1997 dosegla Svetlana Masterkova. Ob zaključku sezone bo skušala doseči kar največ še septembra v dresu evropske reprezentance na svetovnem pokalu v Madridu, je njene naslednje cilje nanizal njen manager Robert Wagner.
