Zimske gore, čeravno lepe in mogočne, so tudi nevarne, obiskovalcem gora polaga na srce Gorazd Gorišek, avtor pravkar izdanega vodnika V zasnežene gore. Čeprav je v dolini skorajda že pomlad, v gorah vladajo zimske razmere, na kar moramo biti ustrezno pripravljeni in se v gore odpravljati načrtovano in odgovorno, s primerno opremo in znanjem, poudarja strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi ter opozarja, da so za obisk visokogorja primerne samo 12-zobe dereze, nikakor pa ne derezice. Snežna odeja se bo ob koncu tedna na prisojnih legah hitro preobražala in v sredogorju tudi talila, nevarnost proženja snežnih plazov bo večinoma tretje stopnje.
Vodnik V zasnežene gore je namenjen širšemu krogu uporabnikov, zato so v večini predstavljeni lažji sredogorski vrhovi, za gorniške sladokusce pa je opisanih tudi nekaj zahtevnejših visokogorskih tur, precej tudi takšnih, katerih opisov ne boste našli v drugi literaturi. A Gorazd Gorišek poudarja, da je izbor nehvaležna naloga, in ne glede na dejstvo, da so gričevnata območja v tovrstnih vodnikih skromneje zastopana od gornikom ljubšega strmejšega sveta, je prekaljeni pisec gorniške literature poskušal "vsaj delno zaviti tudi na jug in vzhod naše domovine, kjer lahko v poštenih zimah ravno tako opravimo spoštovanja vredne ture". Tako lahko ljubitelji zimskih gora najdejo ideje in opise za vzpone na 20 vrhov Julijskih Alp, 13 vrhov Karavank, devet ciljev Kamniško-Savinjskih Alp, osem primorskih oz. notranjskih vrhov ter štiri posavske oz. severovzhodnoslovenske zimske planinske cilje, Gorišek pa je v svoj izbor dodal še Dobrač, prvaka Ziljskih Alp.
"Vsem uporabnikom knjige polagam na srce, da so zimske gore, čeravno lepe in mogočne, tudi nevarne. Gorniški vodnik predvsem vabi in manj opozarja. Temu je namenjena strokovna literatura, še bolj pa priporočam tečaje varnega gibanja v zimskih razmerah in varstva pred snežnimi plazovi. Naj vam ne bo škoda časa in denarja za izobraževanje. V gorah boste varnejši in doživetja bodo popolnejša. Srečno na zasneženih vrhovih!" poudarja izkušeni gornik Gorišek, tudi avtor vodnikov Slovenska planinska pot - 1. del in Razširjena Slovenska planinska pot.
Obiskovanje gora pozimi zaznamujejo nižje temperature, krajši dan, zaprte planinske koče in specifične snežne razmere, na kar moramo biti ustrezno pripravljeni ter se v gore odpravljati načrtovano in primerno opremljeni. Strokovni sodelavec PZS in alpinistični inštruktor Matjaž Šerkezi svetuje popolno zimsko opremo - plazovni trojček, cepin, dereze in čelado. Pred vsako turo je treba preveriti stanje opreme in snežne razmere na območju, kamor se odpravljamo. Poleg tehnične opreme za hojo v gore pozimi potrebujemo vso opremo kot za gore v letnih, kopnih razmerah, dodatno pa še dobre zimske planinske čevlje, gamaše za zaščito pred vdorom snega v čevlje, kakovostna oblačila, ki ščitijo pred vetrom, mrazom in vlago ter imajo dobre izolacijske lastnosti. Potrebna je tudi zaščita pred močnim soncem, ne pozabimo niti na rezervna oblačila in čelno svetilko ter zaradi zaprtih planinskih koč več tople tekočine in hrane v nahrbtniku.
“Za obisk visokogorja so edina pravilna izbira 12-zobe gorniške dereze,” opozarja Šerkezi: "Dereze so namreč dereze - tiste 12-zobe, klasične, polavtomatske ali avtomatske, specialne ali pohodne ... Derezice oz. verige pa v nobenem primeru niso dereze in niso primerna zamenjava za klasične dereze z 12 zobmi ter so nevarne, če se uporabljajo v gorah oz. tam, kjer teren tega ne dopušča! Derezice so odlične za hojo po poledenelih in zasneženih gozdnih cestah, v urbanih okoljih ali pa po pobočjih gozdne Pokljuke in Velike planine, niso pa namenjene hoji v gore. In ko uporabljate dereze, v roke sodi cepin, ne pohodne palice, na glavo pa čelada." O razliki med derezami in derezicami piše tudi na spletni strani GRS Kamnik.
Prav tako je obvezen del tehnične opreme vsakega gornika plazovni trojček, ki ga sestavljajo lavinska žolna za grobo določanje lege ponesrečenca, lavinska sonda za fino določanje lege ponesrečenca in lavinska lopata za hitro in učinkovito izkopavanje, saj je možnost za preživetje v snežnem plazu največja v prvih 15 minutah po zasutju. Kot je objavljeno v plazovnem biltenu Agencije RS za okolje, je nevarnost snežnih plazov v gorah nad nadmorsko višino okoli 1500 metrov znatna, 3. stopnje, nižje pa zmerna, 2. stopnje, po evropski petstopenjski lestvici. Snežna odeja se bo zlasti ob koncu tedna na prisojnih legah hitro preobražala in v sredogorju tudi talila. Predvsem sredi dneva in popoldne se bodo s strmih, predvsem travnatih pobočij prožili talni plazovi. Ponoči bo sneg povsod pomrznil. Proces preobrazbe bo počasnejši v visokogorju, zlasti v bolj senčnih predelih, kjer bodo razmere ostale bolj ali manj nespremenjene. Nevarnost snežnih plazov bo večinoma 2. stopnje, vendar se bo čez dan predvsem na prisojnih pobočjih povečala. V visokogorju bodo še vedno nevarna mesta z napihanim snegom, zlasti v senčnih predelih, kjer se bo sneg le počasi preobražal.
Tekst in foto: Manca Čujež
