V teh dneh je pri Planinski zvezi Slovenije izšla knjiga Tista lepa leta: Spomini Rada Kočevarja, ki jo bosta na 13. Festivalu gorniškega filma v soboto, 23. februarja 2019, v Cankarjevem domu v Ljubljani predstavila avtorja Rado Kočevar in Mojca Volkar Trobevšek. Že jutri, 22. februarja, bo na istem prizorišču okrogla miza Komisije za alpinizem PZS o problematiki vrtanja v slovenskih gorah.
Na Festivalu gorniškega filma iz dneva v dan navdušujejo zgodbe iz navpičnice, tudi tiste, močno povezane s Planinsko zvezo Slovenije. V torek je 14 članov legendarne alpinistične odprave Everest 1979 z Andrejem Štremfljem na čelu obudilo spomine na dni pred 40 leti, ko so bile višje od naših fantov le še zvezde, včeraj je predpremiero doživel film GreGor o slovenskem paraplezalcu Gregorju Selaku, zvečer sta odmeven vzpon na Latok I predstavila najuspešnejša alpinista 2018 Aleš Česen in Luka Stražar, danes pa bo svojo alpinistično pot orisala najuspešnejša alpinistka preteklega leta Marija Jeglič.
Alpinistično štafeto velikih zgodb prevzema 90-letni Rado Kočevar, odličen alpinist prve povojne generacije, ki s svojim nekajletnim intenzivnim delovanjem, velikimi plezalnimi uspehi in potem nenadnim zatonom predstavlja svojevrsten fenomen v zgodovini slovenskega alpinizma. Še vedno vitalen in goreč občudovalec gorskega sveta je leta 2018 prejel priznanje PZS za življenjsko delo v alpinizmu, že leta 2010 pa je nastal tudi dokumentarni film o njem Tista lepa leta, ki si ga je mogoče ogledati v spletnem arhivu TV Slovenija.
V sredini februarja je pri Planinski zvezi Slovenije izšla knjiga Tista lepa leta: Spomini Rada Kočevarja, ki jo bosta na festivalu v soboto, 23. februarja 2019, ob 16. uri v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani predstavila avtorja Rado Kočevar in Mojca Volkar Trobevšek.
Rado Kočevar (1928), eden najuspešnejših slovenskih alpinistov, je pripadal prvi povojni generaciji, ki je v takratni alpinizem vnesla nekaj športnega duha, nov pristop k plezalnim problemom in predvsem drznost. Po vojni so začeli tako rekoč od začetka. Večkrat lačni kot siti so se najprej lotevali ponovitev predvojnih smeri in se učili od velikih mojstrov, ki so po vojni počasi zaključili alpinistično pot. Potem so prišle na vrsto prvenstvene. Od leta 1946 do sredine petdesetih so se lotevali smeri, ki so bile za tiste čase na meji možnega. S peto in zgornjo šesto težavnostno stopnjo so dosegli in presegli dosežke predvojne generacije in opravili tudi z nekdanjimi predsodki. Kočevar je veljal za najmočnejšega in najbolj predanega plezalca te generacije. Svojo plezalno pot je začel leta 1946, ko se je na Kamniškem sedlu udeležil alpinističnega tečaja. Že dve leti kasneje je dokazal svojo nadarjenost in zagnanost z neverjetnim nizom vzponov v Julijcih - prvo ponovitvijo Aschenbrennerja, Skalaško v Špiku, Severovzhodnim razom Jalovca in Čopovim stebrom v osmih urah. Leto kasneje se je v zgodovino slovenskega alpinizma zapisal z zlatimi črkami, saj sta s Cirilom Debeljakom - Cicem preplezala Centralni steber v Dedcu in s tem premagala prvo smer zgornje šeste težavnostne stopnje pri nas. Sledili so težki zimski vzponi in odprave v francoske Alpe (Hudičev greben v Mont Blanc du Taculu, prečenje Grépona in vzpon v južni steni Velikanovega zoba) in v Severne Apneninške Alpe, kjer je svoje mojstrstvo znova dokazoval z odličnimi vzponi.
Že jutri pa Komisija za alpinizem PZS organizira posvet na temo vrtanja v slovenskih stenah. Vabljeni na okroglo mizo z naslovom Vrtanje - klin ali svedrovec?, ki bo v petek, 22. februarja, ob 16. uri v Kosovelovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma.
Debato bo povezoval Miha Habjan (KA PZS), sogovorniki pa bodo alpinisti Andrej Štremfelj, Andrej Grmovšek, Peter Bajec in Aleksander Bjelčevič. Glavni namen posveta je predstavitev različnih vidikov, idej, argumentov, konceptov, prstopov, vizij glede nameščanja svedrovcev v že obstoječe ali nove smeri v alpskih smereh naših gora ter vse ostalo, povezano z omenjeno problematiko. Debata je aktualna že več let (desetletij), tokratna sestava KA PZS pa si je zadala nalogo, da konkretno zagize v to dilemo. V debato bodo vabljeni tudi posamezniki iz občinstva.
Vstop na oba dogodka je prost, potrebne pa so brezplačne vstopnice, ki jih je mogoče dvigniti na blagajni Cankarjevega doma.
Vljudno vabljeni in lep planinski pozdrav!
Foto: Irena Mušič Habjan in arhiv KA PZS
