Šport je eden od dejavnikov, ki vplivajo na negovanje in krepitev nacionalne identitete posameznika. »Šport tudi združuje in povezuje, krepi vezi in odnose med ljudmi, mladim pa začrta pot v aktivno, odgovorno in polno življenje. Vsak naj izbere svoj način gibanja, v katerem uživa, pa naj bo to sprehod, ples, tek, gimnastika, tek na smučeh, lokostrelstvo, košarka ali odbojka,« h gibanju poziva Olimpijski komite Slovenije-Združenje športnih zvez (OKS-ZŠZ).
»Otrok staršev, ki si ne morejo privoščiti, da bi ga poslali v šolo v naravi ali vpisali na obšolske dejavnosti, izgublja možnosti gibalnega razvoja. Tudi ko odraste, zelo verjetno ne bo športno aktiven. Morda bo imel zaradi tega povišano telesno maso ali druge zdravstvene težave. Že s tega vidika je deprivilegiran. S socialnega vidika pa bo še bolj izključen. Vsi vrstniki se bodo imeli o čem pogovarjati, ko bodo prišli domov iz šole v naravi. On pa bo lahko povedal le, kaj je delal doma,« je pojasnil profesor Gregor Starc s Fakultete za šport. V Sloveniji namreč po lanskih podatkih kar 45.000 otrok živi v revnih družinah, ki se soočajo s pomanjkanjem, boleznijo, tudi nasiljem.
»Naše izkušnje kažejo, da revščina močno vpliva na otrokov razvoj, praviloma imajo ti otroci tudi nižji učni uspeh, saj so preobremenjeni z eksistenčnimi problemi preživetja družine. Pogosto smo priča zgodbam, v katerih otroci pred starši skrivajo položnice za plačljive dejavnosti, kot so izleti. Pri tem so prikrajšani za izkušnje in se izgubljajo v občutkih sramu,« je povedala Anita Ogulin, predsednica ZPM Ljubljana Moste-Polje. Nesprejemanje tistih, ki imajo manj kot drugi, je danes zelo pereč problem. »Menimo, da bi moralo biti sistemsko urejeno, da bi šole otrokom, ki si ne morejo privoščiti plačljivih izletov in šol v naravi, lahko pri tem pomagale. S tem bi z ramen staršev padlo veliko breme, saj je med njimi mnogo takih, ki se svoje situacije sramujejo, se počutijo krive in ne zmorejo prositi za pomoč,« ob tem pojasnjuje Milena Štular, ustanoviteljica programa Botrstvo, v okviru katerega otrokom zagotavljajo enake možnosti v primerjavi z vrstniki.
''Pobeg'' pred kruto realnostjo
Športni učitelji, trenerji in pedagogi so mnenja, da obšolske dejavnosti, tudi športne, pozitivno vplivajo na zdravje in počutje otrok ter ustvarjajo krog prijateljev. Še toliko bolj so pomembne, če otroci v primarni družini nimajo pravega vzora in možnosti celovitega razvoja. Zdrave vzorce tako lahko ponotranjijo z obiskovanjem dejavnosti, ki jih veselijo. S tem si bodo okrepili samopodobo in začeli verjeti vase ter v svoje sposobnosti. To se lahko odraža tudi v šoli, kjer se učni
uspeh postopoma izboljša, motivacija poveča, socialni stiki pa okrepijo. Bojan Stojmilov, trener iz Nogometnega kluba Lesce, pozdravlja interesne dejavnosti, ki vključujejo gibalne dejavnosti.
»Ob tem lahko mladi za trenutek pozabijo na težavno domače okolje, se zares sprostijo in zadihajo. Ne morejo pozabiti, lahko pa odmislijo in za uro ali dve na dan živijo svoje sanje.« Otroci, ki odraščajo v socialno šibkejših družinah, se pogosteje srečujejo z večjimi obremenitvami, spremlja jih tudi občutek manjvrednosti, majhnosti in pretirane ponižnosti. Predvsem v ruskem, ukrajinskem in beloruskem okolju so depriviligirani otroci v drugi polovici 20. stoletja uteho iskali v drsanju, plesu, gimnastiki, baletu … Tudi danes lahko šport predstavlja možnost izstopa iz nevzdržnih, krutih domačih razmer ali odskočno desko za selitev v tujino. S trebuhom za kruhom, ampak z mislijo na lepšo, bolj svetlo prihodnost.
»Šport lahko velikokrat predstavlja rešilno bilko. Najbolje lahko to ponazorim na primeru ruskega plavalnega kolega, kateri mi je povedal, da plava zato, ker mu to omogoča drugačno, boljšo prihodnost, kot bi jo sicer imel brez športa. Seveda pa ni potrebno biti vrhunski športnik, zadostuje že samo ukvarjanje s športom, kjer si krepiš samozavest, pridobivaš nova poznanstva, raziskuješ kraje in pridobivaš ključno – vztrajnost za poznejše življenje. V težki situaciji si že, tako da ti je lahko skozi šport samo še bolje,« k socialnim vidikom športa spodbuja Rok Kerin iz Športnega društva plavalna akademija Rok Kerin.
V zdravo športno sredino bodo sprejeti vsi otroci
Veliko slovenskih klubov zato pomaga in brezplačno svetuje pri gibalnem in športnem razvoju posameznika, s poudarkom na najmlajših. »Gibanje otrok je izjemnega pomena, ne le zaradi fizične dejavnosti, temveč tudi zaradi psihološkega učinka, ki ga slednja izzove. Vizija našega atletskega kluba je, da ponudimo dejavnosti vsem otrokom, ne glede na njihove zmogljivosti in socialni status. V naših vrstah imamo tudi kar nekaj nadarjenih otrok, ki se vedno znova z veseljem vračajo nazaj na atletski
stadion, to pa je za nas velikega pomena,« je na lokalnem primeru ponazoril David Horvat, predsednik Atletskega kluba Pomurje. Nekateri vidijo šport kot aktivno preživljanje prostega časa, spet drugi se z njim ukvarjajo zaradi preventivnih dejavnikov in zdrave odraslosti. Pomemben dejavnik redne fizične dejavnosti, na katerega vedno znova opozarjajo strokovnjaki, pa je občutek pripadnosti, sprejetosti, druženja z vrstniki, osvajanje komunikacijskih veščin, urjenja v potrpežljivosti,
sprejemanja drugačnosti …
Tudi Jernej Blažič, trener Nogometnega kluba Triglav, meni, da je vloga športa povezovanje, spoznavanje in navezovanje stikov. »V neko zdravo športno sredino bodo zagotovo vsi otroci sprejeti odprtih rok. Tudi posamezni klubi jim lahko omogočijo udeležbo na pripravah ali pomagajo pri nakupu opreme, veliko pa je odvisno od samih internih odnosov in vzdušja samega. Poudarjam pa, da je veliko bolj od materialnih stvari pomemben občutek pripadnosti, sprejetja, odobravanja ....«
Vsak otrok naj uživa otroštvo
Otroško telo neprestano raste in se razvija, na kar v veliki meri vpliva ravno gibanje. Z rastjo in razvojem se otrokove sposobnosti večajo. Otroku je zato potrebno omogočiti čim več gibanja, da skozi igro razvija gibalne sposobnosti in postopoma osvaja športno aktivnost kot trajno vrednoto, ki mu bo pomagala ohranjati zdravje, dobro kondicijo in pozitiven pogled na svet. »Če starši iz kakršnega koli razloga ne zmorejo otroku ponuditi celostnega razvoja, smo mu kot posamezniki in kot družba
dolžni pomagati, tudi tako, da zmanjšamo prekletstvo tako imenovanih »socialnih škarij«. Te namreč režejo generacije otrok na skupino tistih, ki so zaradi ustrezne podpore imeli možnost razviti svoje potenciale, in na skupino tistih z enakimi ali celo boljšimi potenciali, ki pa se niso mogli razviti samo zato, ker so se rodili v nespodbudnem okolju,« misel zaključi profesor Gregor Starc.
Ob dnevu slovenskega športa, ki bo v sredo, 23. septembra, OKS vabi na Trg Republike, in sicer ob 10. uri. v okviru otvoritve bodo pozdravili tudi Predsednik Republike Slovenije – Borut Pahor, ministrica – dr. Simona Kustec, predsednik OKS-ZŠZ Bogdan Gabrovec in vsi trije olimpijci, ki so 23. septembra 2000 v Sydneyu osvojili prvo slovensko zlato – Čop, Špik in Debevec.
Foto: Claudio Gärtner
