Daljša ko je proga, manjša je natančnost merjenega časa. Mednarodni pravilnik dovoljuje uporabo štoparice na progah, daljših od 800 metrov, kjer se rezultati vedno zaokrožijo na celo sekundo. Krajše tekme, tj. na 100, 200 in 400 metrov, se merijo na tisočinko sekunde natančno, vendar se zaokrožajo na stotinko, saj prevelika natančnost ne odloča o zmagovalcu (steze niso enake, razlikujejo se za milimeter ali dva, vendar je zelo majhna verjetnost, da bi se dva tekmovalca lovila ravno v teh milimetrih kjer bi tisočinke prišle do izraza). Če želimo, da bo rekord mednarodno priznan, ga moramo ovekovečiti na foto-finišu. Mednarodna pravila zahtevajo, da ima lahko ura, katero aktivira pištola, (lahko je tiha ali prava – kalibra .22 za dvorane in .32 za stadione) največ 0.001 sekunde zaostanka. Elektronski signal ali blisk sprožita uro na digitalni kameri za foto-finiš, ki naredi niz fotografij, katere sestavijo v enotno sliko z zabeleženim časom. Tu je razvidno kdaj je tekmovalec, oz. njegov trup (roke ali noge ne veljajo), prešel ciljno črto. Pri nekaterih športih so pravila še preciznejša: npr. pri hitrostnem drsanju, kjer se ura ustavi šele, ko ciljno črto prečka vrh drsalk.