V začetku leta so kustosi in restavratorji Tehniškega muzeja Slovenije obiskali Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) v Ljubljani ter Rudnik živega srebra Idrija, s čimer TMS nadaljuje tradicijo povezovanja s sorodnimi strokovnimi institucijami.

Strokovno ekskurzijo po Muzeju za arhitekturo in oblikovanje je vodil direktor dr. Bogo Zupančič (na fotografiji v sredini), ki je na primeru razstave Univerzum Plečnik: Od delavnice do mita, predstavil trajnostni način postavitve razstav. Dr. Zupančič , ki je tudi eden izmed kustosov razstave, je gostom iz TMS podrobneje predstavil razstavo, poleg spoznavanja novih dejstev o Plečnikovih mojstrovinah in njegovi šoli, pa jim je orisal tudi način snovanja razstave. Ta proces je namreč potekal v starostno in izkustveno zelo raznoliki delovni skupini.

To je primer dobre prakse, ki prinaša navdih tako ustvarjalcem kot obiskovalcem razstave. »Plečnikova dediščina skupnostnih in javnih prostorov se skozi arhivske načrte, makete, skice in fotografije razkriva kot kompleksna in celostna vizija povezanega sveta. V razdrobljenem in privatiziranem svetu 21. stoletja zato bolj kot kdaj prej potrebujemo učenje iz dela Jožeta Plečnika in njegovih sodelavcev, pa tudi kritično predelavo mitov o njegovi osebnosti in odnosa do njegove dediščine,« so razstavi ob bok zapisali v MAO.

Rudnik živega srebra Idrija so si sodelavci TMS ogledali pod vodstvom dveh vodnikov, ki sta strokovno predstavitev podkrepila z zanimivimi osebnimi zgodbami iz okolja, iz katerega izhajata tudi sama. Kustose in restavratorje TMS je sprejela tudi direktorica Centra za upravljanje z dediščino živega srebra Tatjana Dizdarević. Glavni zanimivosti idrijskega rudnika sta Antonijev rov, to je najstarejši ohranjeni vhod v rudnik v Evropi, ki je bil izkopan že leta 1500, ter topilnica Hg.

Ta se poleg moderne interaktivne razstave ponaša z največjo rotacijsko pečjo za žganje živega srebra na svetu. V Rudniku živega srebra Idrija torej preteklost in delovanje rudnika prikazujejo večplastno: s sprehodom skozi podzemni svet do skritih kotičkov z dragoceno cinabaritno rudo ter s posebno razstavo, ki s pomočjo eksperimentov, animacij, videofilmov in naprav, ki delujejo na osnovi živega srebra, prikazuje pomen te edinstvene tekoče kovine, ki je spreminjala svet, ter njeno vsestransko uporabnost v znanosti, tehniki, industriji, medicini, kulturi in vsakdanjem življenju od prazgodovinskih časov pa vse do danes. (

Foto: Katarina Batagelj